V SKEI s stavko zadovoljni, v GZS opozarjajo, da ni izpolnila napovedi

Zahtevajo višje plače

Med 14.000 stavkajočimi, ki zahtevajo višje plače, so tako predvsem člani sindikata, stavki pa so se po besedah sindikalistke vendarle pridružili tudi nečlani. Roke so tako denimo prekrižali tudi v podjetju Nafta Lendava, katerega zaposleni niso včlanjeni v SKEI.

V dejavnostih elektro- in kovinska industrija ter kovnski materiali in livarne je sicer zaposlenih 85.000 ljudi, članov SKEI pa jih je nekaj manj kot 35.000.

V Pomurju stavka 90 odstotkov članov sindikata

Odziv zaposlenih v omenjenih panogah na stavko je po regijah različen. Kot je pojasnila Jerkičeva, izjemen odziv beležijo v Pomurju, kjer stavka 90 odstotkov članov sindikata. Zelo dober je tudi odziv v kraško-notranjski regiji, na Obali, v Posočju in v Celju. Najslabše je tako na Koroškem, kjer stavkajo samo tri podjetja, je povedala.

Današnja stavka sicer poteka od doma, kar pomeni, da zaposleni niso prišli na delo. Skladno s tem je kar nekaj podjetij, ki v celoti stojijo. Med njimi je Jerkičeva naštela Gorenje, Eti, Gostol in Iskro Avtoelektriko. V nekaterih podjetjih medtem stoji proizvodnja, a delajo režijske službe, v nekaterih pa proizvodnja teče, a je zaradi odsotnosti članov SKEI motena.

(Prave) stavke po njenih besedah ni bilo mogoče izvesti tam, kjer je veliko agencijskih delavcev. Kot primer takšnega podjetja je navedla Hella Lux.

Pritisk na zaposlene se je ponekod obrestoval

Predsednica SKEI je danes ponovila, da se je nekaterim delodajalcem pritisk na zaposlene obrestoval, tako da ponekod stavkajo samo izvršni odbori sindikalnih podružnic, v enem primeru pa le glavna sindikalistka. Ti pritiski naj bi se začeli s prošnjami, na koncu pa končali z manipulacijami oz. grožnjami z nižjimi plačami, neizplačilom stimulacij, 13. plač in božičnic.

Poleg tega naj bi prihajalo do (ne)upravičenih opozoril delodajalcev, da delavcem plačujejo več, kot od njih zahtevajo panožne kolektivne pogodbe, zahtev zaposlenim, da se pisno izrazijo o sodelovanju v stavki, opredeljevanja nujnih del, ki se opravljajo med stavko, v obsegu 90 odstotkov proizvodnje ter groženj z zapiranjem obratov in selitvijo proizvodnje v tujino.

Kot je dejala Jerkičeva, bodo podjetja, ki so se z namenom preprečiti stavko posluževala tovrstnih orodij, umestili na črno listo.

Socializma je konec, za osnovne pravice se je treba boriti

V SKEI so z udeležbo v današnji stavki vendarle zadovoljni, saj ugotavljajo, da se je pripravljenost na sodelovanje v primerjavi s preteklimi leti okrepila. "Zavest zaposlenih v zasebnem sektorju se prebuja," je poudarila Jerkičeva. "Ljudje začenjajo razumeti, da gre zanje, da je socializma konec in da se bo treba za osnovne pravice boriti," je dodala.

Kakšnih novih ponudb za pogajanja danes ne pričakuje, prepričana pa je, da delodajalci budno spremljajo obseg stavke in odzive nanjo. "Večja, ko je stavka, hitrejši in močnejši bo odziv," je napovedala.

Pojasnila je še, da so zbiranje podpisov za interesno trajajočo večdnevno stavko danes ustavili in da ga bodo nadaljevali v četrtek, tako da bi bili lahko podpisi v Ljubljani v petek. Sledilo bo sprejemanje odločitev, kako naprej. Po torkovih začasnih podatkih so doslej zbrali okoli 12.000 podpisov.

Če bo kjerkoli prišlo do dogovora, večdnevne stavke ne bo

Interesna trajajoča večdnevna stavka sicer pride v poštev v primeru neuspelih pogajanj v dejavnostih SKEI. Če bo v kakšni od panog prišlo do dogovora, tam večdnevne stavke zagotovo ne bo.

Pogajanja so trenutno stekla z delodajalci elektro- in kovinske industrije, ne pa tudi z delodajalci v dejavnosti kovinski materiali in livarne. Od slednjih bo SKEI zaradi neodziva, ki je v nasprotju z zakonom o stavki, zahteval, da zaposlenim plačajo tudi današnji stavkovni dan. Praviloma sicer delodajalci delavcem stavkovni dan plačajo v 50 do 60 odstotkih.

Stavkovnih zahtev SKEI je več. Pod prvo točko v sindikatu zahtevajo, da se s 1. januarjem zviša najnižje osnovne plače za vse tarifne razrede v podjetjih elektroindustrije za 6,5 odstotka, v kovinski industriji za 7,5 odstotka, v dejavnosti kovinskih materialov in livarn pa za devet odstotkov.