Glede na izhodiščno besedilo novele zakona o sistemu plač, ki ga je vlada sindikatom poslala že v začetku novembra lani, naj bi javni uslužbenci vrnili morebitne preveč izplačane plače le za obdobje zadnjih 12 mesecev in ne za celotno obdobje prejemanj. Vendar pa je tudi ta kompromisni predlog za sindikate nesprejemljiv. »Če je delodajalec napačno izplačal plače, ne more zaposleni za to nositi nobene odgovornosti,« pravi Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), njegovo mnenje pa deli tudi predsednik Pergama Janez Posedi. Kot smo že pisali, naj bi bilo največ preveč izplačanih plač v zdravstvu, precej pa tudi v različnih državnih institucijah, denimo na zavodu za zaposlovanje.
Zaplesti, a v tem primeru med sindikati samimi, se utegne tudi pri urejanju kvoruma, saj daje novela za sklepanje kolektivne pogodbe za javni sektor pristojnost konfederacijam in ne posameznim sindikatom. Medtem ko je doslej veljalo, da je bila kolektivna pogodba sklenjena tudi v primeru, če jo je podpisala večina sindikatov, bi bila po novem veljavna le, ko bi jo podpisale konfederacije, v katerih skupno število v javnem sektorju zaposlenega članstva presega 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju. Vlada želi doseči dogovor še pred aprilom, ko poteče enoletni rok odločbe ustavnega sodišča, ki je sedanjo ureditev, po kateri sta bili dovoljeni obe možnosti, razglasilo za neustavno.
Štrukelj predlagano ureditev podpira, saj je prepričan, da pogoj o številu članstva do neke mere rešuje problem glede (ne)reprezentativnosti sindikatov. Kot smo že poročali, se pogoja reprezentativnosti ne preverja, zaradi česar lahko o kolektivni pogodbi za javni sektor odločajo tudi sindikati, ki sploh nimajo dovolj članov.
Drugačnega mnenja so manjši sindikati pa tudi v konfederaciji Pergam. Njen predsednik Janez Posedi meni, da je preštevanje članstva problematično, tudi iz vidika tajnosti osebnih podatkov, poleg tega pa je po njegovem vprašljiva tudi sama reprezentativnost konfederacij v javnem sektorju. Edina konfederacija za javni sektor je namreč Štrukljeva KSJS, medtem ko preostale, na primer ZSSS, Pergam, KS 90, zastopajo tudi interese zaposlenih v zasebnem sektorju.
Sindikati proti dodatnim posegom v plače
Še zahtevnejša bodo nedvomno pogajanja o masi za plače v letu 2015 ter o sistemskih spremembah plačnega sistema, ki naj bi se začela predvidoma februarja. Po napovedih ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta naj bi šle spremembe v smeri poenostavitve in večje fleksibilnosti plačnega sistema, z možnostjo nagrajevanja boljših in kaznovanja slabših delavcev. Med ključnimi področji se omenja vprašanje napredovanj in delovne uspešnosti. Ob tem je Virant napovedal tudi, da bo vlada v letu 2015 »zelo verjetno šla v intenzivnejše krčenje števila zaposlenih«, tako z naravnim odlivom kot tudi z odpuščanjem zaposlenih, ki ne dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov. V proračunu za leto 2015 je predvidena plačna masa sicer za odstotek nižja od mase v letošnjem letu, pri čemer pa bo treba plače spraviti tudi v predvideni obseg proračuna, ki bo imel v letu 2015 le še 2,5-odstotni primanjkljaj.
Sindikati dodatnim posegom v plače in odpuščanjem ostro nasprotujejo, saj menijo, da so se v zadnjih letih že dovolj odrekali. »Stroški dela v slovenskem javnem sektorju so po podatkih Eurostata v posameznih delih v evropskem povprečju, v nekaterih, kot so državna uprava, šolstvo in zdravstvo, pa celo pod povprečjem,« pravi. Večjo fleksibilnost plačnega sistema Štrukelj sicer podpira, dvomi pa, da jo je mogoče doseči s sedanjimi sredstvi. »Če se za govorjenjem o fleksibilizaciji skriva globalno znižanje mase za plače, bo zagotovo prišlo do ostrega konflikta,« že opozarja Štrukelj.
