Predsednica društva in vodja Hiše hospica Tatjana Fink je poudarila, da so zlasti razočarani nad normativom, ki jim ga je priznalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Osnova za določitev cene oskrbe na dan je namreč po besedah Finkove vzeta iz cene domov za starejše. To pa pomeni, da jim bo ministrstvo za zdravstveni del priznalo eno medicinsko sestro, dva negovalca in dve uri zdravnika. »To še zdaleč ne zadošča, da bi taka hiša lahko delovala,« je opozorila.
Ministrstvo jih »tlači« med domove za ostarele
Kot je Finkova povedala za Dnevnik, jih najbolj moti to, da jim ministrstvo ne priznava statusa specializiranega izvajalca zdravstvene oskrbe, ampak jih »tlači« med domove za ostarele. »Po standardih Evropske unije so hiše hospica specialistične enote paliativne oskrbe, kjer se s celostno obravnavo umirajočih ukvarja celoten tim strokovnjakov, ne pa ena medicinska sestra, dva negovalca in zdravnik, ki pride za dve uri,« opozarja Finkova. Socialno oskrbo bi si v tem primeru uporabnik moral plačati sam, čeprav ministrstvo za zdravje denimo prizna socialnega delavca programu podaljšanega bolnišničnega zdravljenja ali paliativnim oddelkom v bolnišnicah.
»Predvsem se nam zdi sporno, da je osnova za določitev cene zdravstvene oskrbe pravilnik o metodologiji oblikovanja cen v socialnem varstvu, ki pa opredeljuje samo dve kategoriji – starejše od 65 let in osebe z motnjami v duševnem razvoju. Hospicu ne ustreza nobena od teh, torej je to po našem pravno neustrezno,« dodaja vodja hospica.
Finkovo moti, da bi moral po določilih razpisa socialni del oskrbe plačati uporabnik sam
Kot je dejala, so že v preteklosti opozarjali, da ta normativ ni ustrezen, ker »sploh ne omogoča preživetja tega programa«. V tujini je namreč normativ 1,2 medicinske sestre ali negovalca na eno posteljo, pri nas pa so normativi bistveno nižji, je pojasnila.
Prav tako Finkovo moti, da bi moral po določilih razpisa socialni del oskrbe plačati uporabnik sam. Omenila je, da denimo ministrstvo za zdravje prizna socialnega delavca podaljšanemu bolnišničnemu zdravljenju ali paliativnim oddelkom v bolnišnicah.
Tudi tokrat Finkova ne izključuje možnosti, da bi hišo zaprli
Ali se bodo na javni razpis za podelitev koncesije prijavili, tako Finkova še ne ve. Glede na razpisne pogoje bi namreč iz donacij morali zbrati še dodatnih 290.000 evrov. Za današnje razmere pa je to po njeni oceni zelo težko, zato tudi tokrat Finkova ne izključuje možnosti, da bi hišo zaprli.
Rok za oddajo ponudb za javni razpis, ki ga je danes objavilo ministrstvo za delo, se sicer izteče 2. septembra. Razpisana je bila koncesija za Upravno enoto Ljubljana, in sicer za okvirno 15 mest. Na območju Ljubljane to dejavnost opravlja prav Slovensko društvo hospic, ki pa se že vrsto let srečuje s težavami financiranja dejavnosti v Hiši hospica.
Podelitev koncesije je rešitev za težave financiranja dejavnosti Hiše hospica.
Ministrstvo za delo je danes v uradnem listu objavilo javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva za odrasle osebe z napredovano oz. kronično neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja. Rok za oddajo ponudb je 2. september. Prav podelitev koncesije je rešitev za težave financiranja dejavnosti Hiše hospica.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razpisuje koncesijo za Upravno enoto Ljubljana za okvirno 15 mest. Uporabniki storitev so odrasle osebe, starejše od 18 let, z napredovano oz. kronično neozdravljivo boleznijo v zadnjem obdobju bolezni oz. v procesu umiranja, po zaključenem akutnem zdravljenju, pri katerih kakovosti bivanja v domačem okolju ni mogoče več zagotoviti. Kot piše v razpisu, se koncesija razpisuje za obdobje 40 let, z možnostjo podaljšanja.
Standardna oskrba obsega osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo. Storitve oskrbe, ki zajemajo storitve osnovne in socialne oskrbe, plačujejo uporabniki ali drugi zavezanci na podlagi dogovora, razen ko so na podlagi tretjega odstavka 100. člena zakona o socialnem varstvu delno ali v celoti oproščeni plačila storitev.
