Državno financiranje programov za brezdomce, varne hiše, materinske domove, psihosocialno pomoč otrokom in mladostnikom, programe na področju odvisnosti in druge podobne za prihodnje leto je negotovo. Kot je dejala direktorica celjskega Javnega zavoda Socio Suzi Kvas, imajo zagotovila ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da se trudijo podpreti programe, ki so jih podprli že letos, da pa sredstev za nove programe in širitve na državni ravni ni.
»Imamo obljubljenih 1,1 milijona evrov, potrebovali pa bi dva milijona evrov,« je povedala Kvasova in dejala, da se bodo o tem pogovarjali tudi v ponedeljek na sestanku s predsednico vlade Alenko Bratušek.
Glede na načrte države se bodo namreč organizacije na tem področju morale v prihodnje programsko in institucionalno povezovati in se za pridobitev sredstev za delovanje skupaj prijaviti na razpise za sredstva EU. Slednje predstavnike organizacij, ki delajo na tem področju, skrbi, saj po besedah Kvasove menijo, da bi morali biti ti socialnovarstveni programi, ki delujejo kot pomoč različnim ranljivim ciljnim skupinam, redno financirani. Zato z vključevanjem teh rešitev pripravljajo predlog sprememb zakona o socialnem varstvu.
Brezdomstvo kot posledica deložacij
Koordinacijska skupina je sicer danes v Slovenj Gradcu obravnavala problematiko brezdomstva v Sloveniji in posebej na Koroškem. Podatkov o tem, koliko je v Sloveniji brezdomcev, ni. Med drugim je problem tudi dejstvo, da je vse več prikritega brezdomstva kot posledica deložacij in drugih stisk, zaradi katerih ljudje živijo pri prijateljih, sorodnikih ali na kakšnih kmetijah in si po besedah Kvasove niti ne priznajo, da so brezdomci. Sicer pa je v Sloveniji približno 330 uporabnikov zavetišč za brezdomce oz. uporabnikov programov na tem področju.
Tudi na Koroškem se problematika brezdomstva zaostruje, so na srečanju povedali predstavniki s Koroške, vendar je trenutno zavetišče za brezdomce samo v Slovenj Gradcu. Tam so zmogljivosti polne, v njem je nastanjenih sedem brezdomcev z območja slovenjgraške občine. Slednja tudi sofinancira slabi dve tretjini stroškov zavetišča, ki skupno znašajo okoli 35.000 evrov letno. Preostalo zavetišče dobi s strani ministrstva za delo.
Ker je v prihodnje stavba zavetišča zaradi načrtov širitve šolskega centra predvidena za rušitev, bo po besedah slovenjgraškega župana Andreja Časa potrebno razmišljati o novih možnostih. Te direktorica javnega zavoda Vetrnica Slovenj Gradec Mateja Tajnšek vidi v ureditvi skupnega koroškega zavetišča, saj se v Slovenj Gradcu letno soočajo tudi s klici za pomoč od sedem do osem občanov drugih koroških občin, za katere pa v Slovenj Gradcu ni prostora.
Trenutni predsednik sveta koroške regije, župan Občine Muta Boris Kralj, je pobudo podprl in obljubil, da jo bodo župani obravnavali na skupni seji. Po ocenah Tajnškove je sicer okoli 15 Korošcev trenutno nastanjenih v zavetiščih v Mariboru, Velenju in Celju.
