Kot je danes razkril statistični urad, ki je izračune implicitnih davčnih stopenj dela, potrošnje in kapitala za Slovenijo med letoma 2000 in 2011 objavil prvič, je implicitna davčna stopnja na delo dosegla vrh leta 2003, ko je znašala 37,8 odstotka. V nadaljnjih letih se je zniževala in leta 2011 dosegla omenjenih 35,1 odstotka.

"Zniževanje implicitne davčne stopnje na zaposleno delovno silo je bilo lahko posledica dejstva, da so se prihodki od davkov na zaposleno delovno silo v obdobju od leta 2004 do leta 2010 povečevali počasneje kot sredstva za zaposlene. Počasnejša rast davčnih prihodkov je med drugim posledica zniževanja stopnje davka na izplačane plače od leta 2006 in njegova popolna ukinitev leta 2009 ter višanja splošne olajšave pri dohodnini z letom 2008," so navedli v uradu.

Implicitna davčna stopnja na potrošnjo je bila v opazovanem obdobju dokaj stabilna in je v povprečju znašala 23,6 odstotka. Vrh je dosegla leta 2008, ko je znašala 24,2 odstotka, predlani pa se je oblikovala pri omenjenih 23 odstotkih, kar je enako kot leta 2001. "Predlansko raven lahko pripišemo dejstvu, da so se v tem letu izdatki za potrošnjo gospodinjstev nominalno povečali, nominalni prihodki od davkov na potrošnjo pa so ostali na ravni iz leta 2010," so poudarili statistiki.

Skupna implicitna davčna stopnja na kapital se je v obdobju med letoma 2000 in 2011 višala in dosegla najvišjo vrednost leta 2007 (24,6 odstotka). "Vrh je torej dosegla v času konjunkture, potem pa je skladno z zmanjševanjem gospodarske aktivnosti začela upadati. To je v določenem obsegu mogoče pripisati tudi zmanjševanju zakonske davčne stopnje davka na dohodke pravnih oseb, ki se je od leta 2005 s 25 odstotkov v letih 2010 in 2011 znižala na 20 odstotkov," so spomnili statistiki.

Ti so izračunali tudi implicitno davčno stopnjo na kapitalske in poslovne dohodke, ki je predlani znašala 15,8 odstotka, implicitno davčno stopnjo na dohodke podjetij (19,7 odstotka) in implicitno davčno stopnjo na kapitalske in poslovne dohodke gospodinjstev in samozaposlenih (12,1 odstotka).

Za primerjavo z državami EU je statistični urad lahko uporabil podatke za leto 2010.

Implicitna davčna stopnja na potrošnjo je leta 2010 v Sloveniji znašala 23,7 odstotka ali štiri odstotne točke več, kot je pri 19,7 odstotka znašalo povprečje držav EU. Slovenija se je po tem kazalcu uvrstila na osmo mesto, za Finsko in pred Bolgarijo. Najvišjo implicitno obdavčitev potrošnje je imela takrat z 31,5 odstotka imela Danska, najnižjo pa Španija s 14,6 odstotka.

Nasprotno je veljalo za obdavčitev kapitala. Skupna implicitna davčna stopnja na kapital je leta 2010 v Sloveniji znašala 22 odstotkov ali 5,5 odstotne točke manj od povprečja v 17 državah EU, saj podatki za vse države EU niso na voljo. Najvišjo stopnjo je imela Francija s 37,2 odstotka, najnižjo pa Litva s 6,8 odstotka.

V primerjavi z državami članicami EU je implicitno merjena obdavčitev zaposlene delovne sile v Sloveniji zmerna. Leta 2010 je ta stopnja na zaposleno delovno silo znašala 34,9 odstotka, s čimer se je Slovenija uvrstila na 12. mesto med 27 članicami EU. S stopnjo 42,6 odstotka se je na prvo mesto uvrstila Italija, najmanj pa je bila zaposlena delovna sila implicitno obdavčena na Malti (21,7 odstotka).