Skupščina naj bi po predlogu uprave dala soglasje k investiciji, ki ne sme presegati 57 milijonov evrov z možnostjo desetodstotnega odstopanja, ter podrobneje k sklenitvi pogodbe o izvedbi gradbeno-obrtniško instalacijskih del za izgradnjo novega terminala in k finančni konstrukciji projekta.
Aerodrom Ljubljana bo predvidoma 55,3 odstotka vrednosti projekta financiral iz lastnih sredstev, 23,5 odstotka iz nepovratnih evropskih sredstev, ki so že zagotovljena, preostalih 21,2 odstotka vrednosti projekta pa z bančnimi posojili.
Delničarji bodo odločali tudi o predlogu Slovenske odškodninske družbe (Sod), da se izvede revizijo poslovanja Aerodroma Ljubljana v prvem letošnjem polletju in skrbni pregled poslovanja družbe. To bo podlaga za pogovore z morebitnimi vlagatelji v Aerodrom Ljubljana. Vlada je namreč družbo uvrstila na seznam prvih 15 podjetij, ki so predvidena za privatizacijo.
Lastniki Aerodroma Ljubljana bi morali o terminalu odločati že na junijski skupščini, a je uprava odločanje o investiciji zaradi najavljene privatizacije tedaj umaknila z dnevnega reda. O investiciji je novi nadzorni svet v juliju razpravljal dvakrat, vendar jasnega stališča do njene izvedbe ni sprejel. Nadzorniki so odločitev prepustili lastnikom.
Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir je konec julija izrazil pričakovanje, da bo država kot največja lastnica čim prej sprejela odločitev, ali si investicijo v nov terminal želi ali jo bo odložila ali pa bo k njej spustila tudi zunanjega partnerja.
Časa ni veliko
Časa namreč ni veliko - če projekt ne bo končan do konca leta 2015, bodo odobrena evropska sredstva za investicijo izgubljena. V Aerodromu Ljubljana so prepričani, da je investicija potrebna, saj je obstoječi terminal dotrajan, število potnikov pa naj bi v prihodnjih letih precej naraslo.
Vodstvu družbe je naklonjeno tudi dobro poslovanje v letošnjem letu. Aerodrom Ljubljana je v prvem polletju ustvaril več prihodkov in dobička, prek letališča pa je potovalo več potnikov. Prihodki so se na letni ravni zvišali za 1,9 odstotka na 14,84 milijona evrov, čisti dobiček pa za 50,3 odstotka na 2,98 milijona evrov, kar je nad načrti.
Mali delničarji so do investicije po drugi strani skeptični, saj jih skrbi ekonomska upravičenost naložbe, medtem ko naj bi bila država razdeljena. Zgodbo je dodatno zapletla petkova odločitev sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev, da državi, Sodu in Kapitalski družbi (Kad) ne dovoli izvrševati glasovalnih pravic na ponedeljkovi skupščini.
Država, Sod in Kad so skupaj 64,85-odstotni lastniki Aerodroma Ljubljana. Ker glasovalnih pravic ne bodo imeli, bo odločitev v rokah malih delničarjev. Projekt bi verjetno rešil le njihov dogovor z državo - ali je tak scenarij možen, ni znano.
Vlada še neopredeljena
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je investiciji naklonjen, vlada se do nje še ni uradno opredelila, Sod, ki do ustanovitve Slovenskega državnega holdinga upravlja z deležem države, pa naj bi bil po poročanju medijev prav tako v dvomih, ali je investicija smiselna.
Pojavlja se namreč vprašanje, ali ne bi bilo s projektom bolje počakati na razplet načrtovane privatizacije družbe. Omerzel kljub temu meni, da je investicija dobro zastavljena, zato jo še vedno podpira. "Jaz sem investiciji naklonjen. Kompleten investicijski načrt in kompletna investicija je realna," je dejal v četrtek.
Investitorja, ki želi zmanjšati pomen letališča, Slovenija po njegovem mnenju ne potrebuje. "Želimo si investitorja oz. partnerja, ki bo razvijal letališče," je dejal. Prepričan je, da bi nova investicija letališču omogočila dodaten razvoj, strateški partner pa bi moral skladno s tem razvijati politiko letališča.
Novi investitor evropskih sredstev, ki so že odobrena, verjetno ne bo pridobil. "Mislim, da je investicija, tako kot je zastavljena, smiselna," je dejal minister. Ali je v to uspel prepričati tudi vlado, še ni znano.
Za Aerodrom Ljubljana naj bi se zanimala kitajska letalska družba China Southern Airlines, ravnodušna ni niti Italija na čelu s premierom Enricom Letto, ki je že nekajkrat povedal, da jih zanima sodelovanje v privatizaciji, tudi v letališkem sektorju. Na Letališče Jožeta Pučnika naj bi oko vrgel operater beneškega letališča Marco Polo, družba Italian SAVE SpA.
Skobir sicer meni, da Aerodroma Ljubljana ne bi smelo kupiti letališče, ki je bližje kot 500 kilometrov. "Obstaja namreč bojazen, da bi se v nasprotnem primeru promet preusmeril drugam, in ne razvijal pri nas. Kupec ne sme biti letališče, ki ima manj kot 15 milijonov potnikov, imeti mora zdrave finance in reference," je nedavno dejal za Delo.
Največji lastnik Aerodroma Ljubljana je država s 50,67-odstotnim deležem. Med desetimi največjimi lastniki so še Kad (7,36 odstotka), Sod (6,82 odstotka), Zavarovalnica Triglav (3,98 odstotka), Publikum Trezor (2,72 odstotka), KD Rastko (1,44 odstotka), Salink Limited (1,43 odstotka), Abanka (1,30 odstotka), delniški podsklad NFD 1 (1,07 odstotka) in KD Galileo (0,73 odstotka).
