Slovenska škofovska konferenca (SŠK), ki je včeraj predstavila svojega novega predsednika Andreja Glavana, se je na tiskovni konferenci ponovno izkazala za zagonetno inštitucijo. Njena člana Anton Stres in Marjan Turnšek sta odstopila zaradi vpletenosti v mariborske finančne malverzacije, vendar SŠK o celotnem obsegu finančne škode (domnevno) ne ve ničesar. Ta naj bi bila znana zgolj vpletenim in Vatikanu.
Kdo bo pokril luknjo?
Eno od vprašanj, ki visijo v zraku že daljši čas, je med drugim, zakaj se izgube cerkvenih podjetij Zvon Ena in Dva pri malih delničarjih pretvarjajo v eksistencialno stisko, rubeže in deložacije, medtem ko bo stomilijonske izgube, ki zdaj seveda bremenijo posojilodajalske banke, pokrivala vsa država. Glavan je pri tem zatrjeval, da »slovenska Cerkev ni bogata«, kot velja v javnosti, tajnik konference Tadej Strehovec pa, da je razdeljena na več kot osemsto pravnih oseb, ki druga za drugo ne morejo odgovarjati in ne »pokrivati« dolgov. Poleg tega, je pojasnjeval, »mariborska nadškofija za poslovanje Zvona Ena in Zvona Dva ni nikoli jamčila z vsem svojim premoženjem«. Posebna okoliščina pri tem je, da mariborska nadškofija v (kasneje propadli) finančni imperij ni vlagala denarja, z izjemo nekaj milijonov posojil in poroštev, temveč se je na podlagi lastništva predvsem zadolževala za druge, prav tako nasedle projekte.
V Slovenski škofovski konferenci zdaj zatrjujejo, da je mariborska nadškofija »popolnoma obubožana«, zato ni mogoče pričakovati, da bi prevzela odgovornost za vračanje dolgov. Strehovec je dejal, da je mariborska nadškofija celo največja žrtev potopa podjetij Zvon Ena ter Zvon Dva, saj je bila v njih največji investitor. Takšen je bil njegov včerajšnji odziv na vprašanje, ali bo mariborska nadškofija tisočim malih delničarjev, ki so v Zvonovih izgubili premoženje, pomagala.
Na Dnevnikovo vprašanje, ali bo pod novim vodstvom upravljanje ljubljanske nadškofije (verjetno pa tudi SŠK) poslej drugačno, je škof Glavan odgovoril, da »bistvenih razlik ne bo«. Zakaj je Stres potemtakem sploh odstopil, ostaja nejasno, morda pa je odgovor na to vprašanje treba iskati v pismu kardinala Franceta Rodeta, ki so ga včeraj prebrali novinarjem. »Odhod dveh zglednih pastirjev ne bi smel načeti zaupanja slovenskih vernikov v Cerkev,« je zapisal Rode. Ta izjava se ujema s prostodušnim, po intonaciji neprizadetim izrekanjem opravičila Antona Stresa v intervjuju za Radio Ognjišče. »Občudujem oba nadškofa, da sta pokazala velik in pravi čut do Cerkve in ponižno sprejela sklep iz Rima, čeprav ga težko razumemo,« je dejal tudi Andrej Glavan. V posvetnem jeziku bi se reklo, da slovenski cerkveni veljaki papeževega sporočila sploh niso razumeli.
Da pa odnos do materialnih dobrin v vrhu slovenske Cerkve vendarle ni enoznačen, je včeraj nakazal prav škof Glavan, ko je govoril o obnovi cerkvenega dvorca Goričane. Dnevnik je pri tem zanimalo, ali bo Glavan kot upravitelj ljubljanske nadškofije pregledal smotrnost obnove tega cerkvenega dvorca, za katerega so se v širši javnosti že pojavila opozorila, da je bil opremljen preveč razkošno. Papež Frančišek je nekaj dni pred odstavitvijo slovenskih nadškofov cerkvene ustanove po vsem svetu pozval, naj se »vrnejo k skromnosti« oziroma se tudi v materialnem smislu približajo (ubožnim) ljudem, za katere skrbijo, in ki Cerkvi donirajo del svojega premoženja. »Ko sem bil (upravitelj leta 2004, op. p.) v Ljubljani, sem bil osebno proti temu, da bi se nadškofija angažirala. Kvečjemu bi lahko bil dvorec namenjen za zbiranje škofov, v okviru delitvene bilance pa smo se temu deležu gradu odpovedali,« je dejal Glavan. Ob tem je spomnil, da je grad Goričane trenutno oddan v najem.
Po zadnjih podatkih ga najema papirnica Goričane, vendar smo v Dnevniku že razkrili pogodbo, po kateri se del prostorov odstopi v dosmrtno uporabo »podpisniku pogodbe z dne 2. april 2004 (za najemodajalca), to je g. nadškof dr. Franc Rode, in osebam po njegovi izbiri«.
Glavan je sicer včeraj dvakrat poudaril, da vodenje ljubljanske nadškofije zanj »ne bo lahka naloga« in da, predvsem zaradi pomanjkanja moči, ni nobenih možnosti za to, da bi kasneje nadškofijo prevzel tudi kot uradni nadškof. Dejal je, da bi takšno povabilo zavrnil.
