Čeprav naj bi vprašanje spodbujanja tako fotovoltaike kot drugih obnovljivih virov podrobneje uredili šele prihajajoči podzakonski predpisi, je iz predlagane novele energetskega zakona, ki jo želi ministrstvo za infrastrukturo in prostor skozi parlamentarno proceduro spraviti po hitrem postopku, že jasno, da se fotovoltaiki obetajo slabši časi.
Določilo, da se bodo po novem investitorji v kateri koli obnovljivi vir energije med seboj borili za subvencijska sredstva, ki jih bo Agencija za energijo dodeljevala na podlagi prijav na javni poziv, ki bo objavljen vsako leto do 1. oktobra, je že spravilo na noge slovensko fotovoltaično industrijo. Predsednik panožnega združenja Uroš Merc je opozoril, da bi objava javnega razpisa zgolj enkrat letno ob koncu leta pomenila uvedbo popolnega moratorija za obnovljive vire energije od uvedbe zakona pa vsaj do oktobra 2013, ko naj bi bil objavljen prvi razpis. »Če 10 mesecev ne bo sončnih elektrarn, kako naj zaposlujem ljudi za nedoločen čas?!« je izjemno negativen vpliv moratorija na gospodarski razvoj predstavil Merc, sicer tudi predsednik uprave proizvajalca sončnih panelov Bisol.
V nasprotju z ustavo in evropskimi predpisi
Čeprav fotovoltaika ni več najdražja med obnovljivimi viri, je za združenje nesprejemljivo tudi, da bi podporna sredstva na razpisih pripadla najcenejšim obnovljivim virom. »To je diskriminatorno in protiustavno, saj pomeni favoriziranje zgolj določene tehnologije,« je poudaril Merc in spomnil, da tudi evropska zakonodaja zahteva enakopravno obravnavo vseh obnovljivih virov in njihovo spodbujanje neodvisno drug od drugega. Zaradi tega lahko Slovenija z uveljavitvijo predlagane novele pričakuje tudi finančne sankcije EU.
Prav zaradi nesprejemljivosti omejevanja posameznega obnovljivega vira energije po Merčevih besedah tudi akcijski načrt za obnovljive vire energije do leta 2020, po katerem je Slovenija pri fotovoltaiki že dosegla cilje za leto 2017, ne bi smel biti merilo za dodeljevanje podpornih sredstev, kot zdaj predlaga ministrstvo. Akcijski načrt po Merčevih besedah namreč ni dokument, ki bi kar koli predpisoval, temveč bolj ali manj natančno ocenjuje potencial posameznih obnovljivih virov energije v Sloveniji. Kvote bi lahko zavirale razvoj fotovoltaike, dodaja in ob tem pravi, da bi se lahko pogovarjali kvečjemu o znižanju subvencij za obnovljive vire energije.
Fotovoltaiko tepejo stari grehi
»Na žalost se fotovoltaika do zdaj ni znala samoomejiti, zato se mi zdi pošteno, da določene omejitve za to področje sprejme država,« pa meni mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožefa Stefana. Kot opozarja, je bilo v preteklih letih, ko je bila fotovoltaična tehnologija še sorazmerno draga, tudi zaradi prerazkošnih podpor države postavljenih preveč fotovoltaičnih elektrarn. »To breme drage fotovoltaike, ki duši njen prihodnji razvoj, zdaj vlečemo za sabo.« Država mora namreč podporo, kot je bila določena ob priključitvi elektrarne v omrežje, v enaki višini izplačevati 15 let. Obstoječi obnovljivi viri energije tako vsako leto terjajo za okoli 100 milijonov evrov podpor, od tega jih gre po Merčevih besedah približno tretjina sončnim elektrarnam. Ta denar za obnovljive vire prispeva vsak odjemalec električne energije s posebnim dodatkom na računu za elektriko. Teh sredstev se po Meršetovih besedah že zdaj nabere premalo in bo zato prispevek treba povečati, kar pomeni višje cene elektrike. Merše se sicer strinja s predstavniki fotovoltaične industrije, da moratorij oziroma prekinitev subvencioniranja obnovljivih virov ni dobra za njihov razvoj. Toda prav zato, da bi zagotovili nadaljnji razvoj fotovoltaične industrije in drugih obnovljivih virov energije, so po njegovem mnenju potrebne določene omejitve.
Leta 2050 bo petino domov napajala sončna energija
Kljub visoki rasti v preteklih letih (delež sončne energije v končni porabi je bil še leta 2010 v primerjavi z letošnjim letom manjši za več kot polovico in je znašal okoli 0,6 odstotka) sončne elektrarne dosegajo nizek delež na trgu električne energije tako pri nas kot v tujini. »Današnji pomen sončnih elektrarn pri oskrbi z električno energijo je še razmeroma skromen, saj v Evropi ne presega dveh odstotkov,« je dejal Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE). Sončna energija predstavlja največji delež oskrbe z energijo trenutno v Nemčiji, kjer je nekoliko nad dvema odstotkoma, medtem ko je v Sloveniji na precej nižji ravni. V Sloveniji se ponašamo z okoli 2100 sončnih elektrarn s približno 150 megavatov (MW) skupne moči. Ob predpostavki, da bo teh 150 MW obratovalo skozi vse leto, bo do konca decembra proizvedenih približno 160 gigavatnih ur (GWh) električne energije, je pojasnil Nemac. Če v enačbo vstavimo skupno porabo energije, ki bo v Sloveniji letos dosegla predvidoma 12.000 GWh, bi to pomenilo, da bodo sončne elektrarne prispevale 1,25 odstotka vse energije.
Čeprav je sončna energija razmeroma slabo izkoriščena, ne gre zanikati, da je med vsemi oblikami okolju prijazne energije najbolj perspektivna. Zagovorniki sončne energije pri tem radi povedo, da obsije sonce zemljo samo v eni uri z večjo količino energije, kot jo človeštvo porabi v vsem letu. EU ima zato v energetski strategiji do leta 2050 za fotovoltaiko prav posebno mesto. Že do leta 2030 naj bi v EU namestili za 200 gigavatov (GW) fotonapetostnih modulov, kar bo tedaj predstavljalo štiriodstotni delež evropske proizvodnje električne energije. Ob koncu lanskega leta je bilo sicer v Evropi nameščenih za 56 GW fotonapetostnih modulov, ki bi zadoščali za potrebe 15 milijonov gospodinjstev. Po ocenah analitikov Bloomberga pa jih bo do konca letošnjega leta nameščenih še za 14 do 19 GW. Vse večja priljubljenost te oblike energije lahko pomeni, da bodo cilji EU, ki želi do leta 2050 zvišati delež sončne energije v končni porabi na petino, doseženi že prej.
Sonce je lahko velik zaveznik gospodinjstev
Lani je slovensko gospodinjstvo, ki je porabilo 3500 kilovatnih ur (kWh) električne energije, povprečno za plačilo računov namenilo dobrih 146 evrov. Čeprav se znesek ne zdi visok, pa stroški električne energije pri nas vztrajno rastejo. Samo od leta 2008 do konca leta 2011 so narasli za 20 odstotkov, v letošnjem prvem polletju pa so na letni ravni zrasli še za dodatne tri odstotke. Tudi zaradi tega se je priljubljenost sončne energije, katere presežek je bila država do zdaj pripravljena dražje odkupiti, povečevala. Poleg prostora, kam namestiti fotonapetostne module, je za mnoge morda največjo skrb predstavljala višina začetne investicije, ki resnično ni zanemarljiva. Vzemimo za primer streho hiše, na kateri je prostora za 50 kvadratnih metrov fotonapetostnih modulov. Če izberemo silicijeve module s 17-odstotnim izkoristkom, se bo naša sončna elektrarna ponašala z močjo 8,5 kW. »Za manjše sončne elektrarne je treba računati z investicijsko vrednostjo okoli 2500 evrov na kW, kar pomeni, da bi investicija znašala okoli 22.000 evrov,« je Nemac predstavil hiter izračun. Za mnoge zajeten kupček denarja bi lastnik brez upoštevanja stroškov danes dobil povrnjen v približno 12 letih, saj bi omenjena elektrarna na leto ustvarila 9000 kWh. Če vemo, da je trenutno zagotovljena cena odkupa električne energije s strani države 197,55 evra na MW, to pomeni, da bi ustvarjen letni prihodek znašal 1778 evrov. Če od tega odštejemo letne stroške 3500 kWh porabe električne energije, se doba poplačila investicije podaljša na dobrih 13 let. Pri tem je seveda treba upoštevati tudi obratovalne stroške in lego strehe, kamor nameščamo fotonapetostne module. A v nasprotju s splošnim prepričanjem število sončnih dni ne igra odločilne vloge pri ocenjevanju smiselnosti investicije. Razlika med proizvedeno energijo sončnih elektrarn enakih velikosti na Primorskem ali na primer v Ljubljani je tako največ od 10 do 15 odstotkov. Čeprav je treba natančne izračune smiselnosti investicije prepustiti strokovnjakom, je težko zanikati, da sončna elektrarna na dolgi rok omogoča zaslužek.
