V okviru projekta Starosti prijazna mesta (Age-friendly Cities) je prepoznanih osem področij, ki lahko vplivajo na zdravo in kakovostno življenje starejših ljudi: stavbne in izvenstavbne površine, prevoz, bivališča, družabno življenje, spoštovanje in vključevanje v družbo, družbeno angažiranje in zaposlitev, sporazumevanje in obveščanje ter storitve skupnosti in zdravstvenih služb.
Starosti prijazno mesto je opredeljeno kot vključujoče in dostopno urbano okolje, ki promovira aktivno staranje. Mesta, ki se želijo pridružiti tej globalni mreži, se morajo zavezati, da bodo svoj razvoj načrtovale tako, da bodo postajala čim bolj prijazna starim ljudem. Slovenskim mestom in občinam pri tem pomaga Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, ki je koordinator nacionalne mreže.
Dober odziv županov
V dogovoru s WHO so na inštitutu leta 2008 sprožili aktivnosti za uvajanje programa Starosti prijazna mesta v Sloveniji. Kot je povedal predstojnik inštituta Jože Ramovš, so naleteli na zelo dober odziv županov treh največjih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora in Celja. Inštitut je v sodelovanju z ljubljansko mestno občino izdal slovenski priročnik Vademecum, starosti prijazno mesto!.
Leta 2010 je zaživel tudi nacionalni odbor starosti prijaznih mest, ki ga sestavljajo občinski koordinatorji in predstavniki seniorjev iz posameznih mest. Na aktualnem seznamu slovenskih starosti prijaznih mest in občin so poleg že omenjenih Ljubljane, Maribora in Celja še občine Velenje, Ruše, Ravne na Koroškem, Kostel, Kobarid, Ivančna Gorica, Novo mesto in Šentrupert.
Po Ramovševih besedah je Slovenija v primeru projekta Starosti prijazna mesta med najbolj uglednimi državami članicami WHO, skupaj z Irsko in Kanado. Med slovenski mesti in občinami je opaziti veliko zanimanje za sodelovanje v projektu. V zadnjem obdobju je tako kar nekaj občin začelo priprave na včlanitev v mrežo.
Staranje prebivalstva napreduje
Staranje prebivalstva nezadržno napreduje po vsem svetu. Kot pojasnjujejo na inštitutu, se v Sloveniji delež ljudi, starih 65 ali več let, od leta 1987 stalno povečuje in je sredi leta 2009 že presegel 16 odstotkov, delež prebivalcev, starih najmanj 80 let, pa je leta 2009 znašal 3,8 odstotka. Pričakuje se, da se bo do leta 2060 delež ljudi, starih najmanj 65 let, povečal na 33,4 odstotka, delež ljudi, starih 80 ali več let, pa na 14,1 odstotka.
Poleg staranja prebivalstva po vsem svetu narašča tudi število meščanov. Danes že več kot polovica vseh ljudi živi v mestih. V mestih razvitih držav živi danes kar tri četrtine starejših državljanov. Posledično hitro narašča tudi velikost mest. Začetki projekta Starosti prijazna mesta sicer segajo v leto 2005, ko je bil v Rio de Janeiru 18. svetovni kongresu gerontologije in geriatrije.
V 33 mestih po svetu so okoli 1500 starejših meščanov prosili, naj opišejo prednosti in ovire, ki jih doživljajo na različnih področjih mestnega življenja. Na podlagi vseh mnenj in predlogov so v WHO opredelili 84 značilnosti starosti prijaznega mesta ter pripravili in izdali priročnik za uresničevanje projekta.
Najbolj so se izkazale evropske prestolnice kulture
Namen priročnika je, da se sleherno mesto oceni samo, da stori, kar je v njegovi moči in napreduje v urejenosti, prijaznosti in varnosti. Poziv WHO po uvajanju starosti prijaznih mest je po svetu naletel na dober odziv. V Evropi so se pri tem najbolj izkazala mesta, ki so bila evropske prestolnice kulture.
Inštitut Antona Trstenjaka je v letih 2008 in 2009 po metodološkem protokolu WHO za projekt Starosti prijazno mesto v Ljubljani izvedel raziskavo, s katero je želel poglobiti znanja o staranju v mestnih okoljih. Njen cilj je bil tudi okrepiti ozaveščenost o krajevnih potrebah ter tako pospešiti razvijanje starosti prijaznejših urbanih prostorov.
Izsledki raziskave so predstavljeni v monografiji Starosti prijazna Ljubljana, ki je izšla leta 2010. Raziskava je pokazala, da imajo starejši svoje mesto radi, da pa je mogoče v prestolnici na tem področju še marsikaj narediti.
Mednarodni projekt Starosti prijazna mesta je v zadnjih letih deležen še dodatne podpore EU in AGE - Evropske platforme starejših ljudi. Platforma je tudi sprejela manifest Starosti prijazna Evropa do leta 2020.