O tem, ali bo končni zmagovalec dosedanji predsednik Danilo Türk ali nekdanji predsednik vlade in stranke socialnih demokratov Borut Pahor, bodo volilke in volilci odločili v drugem krogu, ki bo v nedeljo, 2. decembra. Novi predsednik republike bo prevzel posle dvajset dni pozneje.
Ko je Milan Zver na domačem Destrniku oddajal svoj glasovalni listič, je pesimistično napovedoval, da pričakuje uvrstitev v drugi krog. Za ankete, ki so napovedovale njegov izpad iz predsedniške tekme, pa dejal, da niso dosegle njegovih volilcev. Izid kaže, da so bile ankete, kar zadeva Zvera, točne. Precej pa so se napovedovalci izida volitev zmotili glede zmagovalca prvega kroga. Skoraj vse ankete so na prvo mesto postavljale zdajšnjega predsednika Danila Türka in za njim z relativno velikim zaostankom Boruta Pahorja. Volilci so te napovedi postavili na glavo: po neuradnih podatkih državne volilne komisije je prvi Pahor s 40 odstotki in za njim Türk s 36 odstotki. Pahor je največ glasov nabral na Primorskem in v celjski volilni enoti, najmanj pa v Ljubljani, kjer je zmagal Türk. Ta je dobil najmanjšo podporo v ptujski volilni enoti.
Po objavi izidov vzporednih volitev je Pahor povedal, da se bo v drugi krog podal navdihnjen z izkazanim zaupanjem volilcev, in napovedal, da bo kot »bržkone novi« predsednik presegel njihova pričakovanja. V drugem krogu namerava nagovarjati tudi tiste volilce, ki tokrat niso glasovali zanj, in se morebitni podpori vodje SDS Janeza Janše, kot je dejal, ne bo odrekel. Optimist je tudi Türk, ki je napovedal, da se bo v prihodnjih treh tednih potrudil pokazati na razlike med njim in Pahorjem. Pokazalo se bo, da prazno govorjenje, demagogija in razni medijski triki niso tisto, kar država potrebuje, je dodal. Tudi prva podpornica Milana Zvera, nekdanja generalna tožilka Barbara Brezigar, je ocenila, da je večina glasovala za všečno govorjenje, zato je bil njihov kandidat Milan Zver poražen. V drugem krogu bodo podprli tistega kandidata, ki bo pokazal več volje za sodelovanje, je napovedala.
Za Pahorja naj bi po oceni poznavalcev glasovalo nekaj več žensk kot moških, predvsem volilke in volilci med 25. in 35. letom, ter tistih s srednjo šolo. Med njegovimi volilci je najmanj starejših in upokojencev. Zanimivo je, da je zanj glasovala tretjina tistih, ki so privrženci SDS. Nekoliko drugače je pri Türku. Zanj je glasovalo skoraj 3 odstotke več moških, med njegovimi volilkami in volilci je bilo največ tistih nad 65 let in tistih z visoko izobrazbo. Türka so volili predvsem volilci Pozitivne Slovenije, a je dobil tudi tretjino glasov med volilci Socialnih demokratov.
Zver je dobil pričakovanih 24 odstotkov glasov volilcev, kar je precej manj, kot je (bilo) na decembrskih predčasnih volitvah število volilcev strank, ki sta stali za njim, SDS in NSi. Če drži, da je njegov štab za kampanjo zbral približno 24.000 evrov, je Zver s finančne strani lahko zadovoljen. Po zakonu mu namreč pripada nekaj manj kot 24.000 evrov delnega nadomestila za stroške volilne kampanje (0,12 evra na glas). Za primerjavo zapišimo, da so po prvem krogu prejšnjih volitev iz državne blagajne Zmagu Jelinčiču povrnili 22.674, Mitji Gaspariju oziroma njegovemu volilnemu štabu pa 28.516 evrov.
Prvi krog petih predsedniških volitev ne bo šel v zgodovino samo po tem, da so se za mesto predsednika s povprečno bruto plačo okoli 6000 evrov prijavili le trije kandidati, ampak tudi po rekordno nizki volilni udeležbi. Na to so kazali že dopoldanski podatki, ko je do 11. ure na volišča prišlo le 246.469 volilk in volilcev, to je samo dobrih 14 odstotkov. Do štirih popoldne pa 35 odstotkov. Do zaprtja volišč se je to število povečalo na skoraj 820.000 oziroma 48 odstotkov. Najnižjo udeležbo so imeli v mariborski volilni enoti, najvišjo pa po tradiciji v Ljubljani.
