Veliki rezi v mehkem delu proračuna

Kot je ob robu današnje novinarske konference pojasnil Virant, je rebalans potreben predvsem zaradi »luknje« v zvezi s transferji za pokojninsko blagajno, plačilom obresti in pa izpadom prihodkov zaradi negativne gospodarske rasti.

»To je bilo treba z rebalansom sanirati, kar pomeni, da je bilo treba zelo veliko porezati v mehkem delu proračuna, zato smo morali to storiti na vseh ministrstvih,« je poudaril. Za ministrstvo, ki ga vodi, to pomeni predvsem manjši obseg javnih naročil ter investicij.

Odpuščanje zaradi nesposobnosti

Kar se tiče zaposlenih v javni upravi, rebalans v celoti sledi dogovoru, ki je bil sklenjen s sindikati, to je znižanje plač in zmanjševanje števila zaposlenih za en odstotek na letni ravni, je pojasnil Virant. Ocenil je, da bi moral menedžment v javnem sektorju poseči tudi po odpuščanju iz razloga nesposobnosti, torej odpuščanja tistih, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov.

»V času, ko je treba stiskati in mladi ne pridejo do služb, je skrajno nepravično, da trpiš v javnem sektorju nekoga, ki nič ne dela,« je poudaril.

Zmanjšanje porabe za 25 milijonov evrov

V četrtek naj bi namreč vlada potrdila rebalans proračuna za letošnje leto. Kot je v torek pojasnila predsednica vlade Alenka Bratušek, je bil proračun za leto 2013 pripravljen popolnoma nerealno.

Predlog rebalansa proračuna predvideva zmanjšanje porabe za 25 milijonov evrov. Za toliko naj bi se torej zmanjšali odhodki, ki so v veljavnem proračunu predvideni v višini 9,6 milijarde evrov. V samem predlogu gre povečini za prerazporejanje sredstev med ministrstvi.

Bogovič: Bratuškova mora ugotoviti, da je v roke dobila nerealen proračun

Predsednik SLS Franc Bogovič premierko Alenko Bratušek poziva, da se pred sprejetjem rebalansa proračuna na vladi dodatno posveti ukrepom na odhodkovni strani, ki ne bodo samo dušili gospodarstvo. Predlaga, da naj z uravnoteženimi ukrepi na konsistenten način začne zmanjševati proračunski primanjkljaj. Po njegovem sta v ospredju dve sporočili - in sicer ugotovitev premierke, da je dobila v roke nerealen proračun ter da ne bo novih ukrepov.

Glede finančno-gospodarske politike, kot jo vodi premierka Bratuškova, je Bogovič izpostavil zaskrbljenost nad sporočilom, da nadaljnjih ukrepov na področju odhodkov ne bo. Predsednik SLS je poudaril, da je vlada naredila določene spremembe, ki omogočajo zgolj prerazporejanje okrog 100 milijonov evrov na področje mase plač, na drugi strani pa je že uvedla povišan DDV.

Edina rešitev je priprava novega varčevalnega paketa

Tudi napoved rebalansa s finančnim učinkom 25 milijonov evrov govori o tem, da samo s prerazporejanji znotraj ministrstev uravnoteženje proračuna v prihodnjih letih ne bo možno, edina rešitev pa je priprava novega varčevalnega paketa, meni Bogovič.

V SLS zato po njegovih besedah ostro nasprotujejo takšni ekonomski politiki vlade. Prepričani so, da bo s takšno politiko popolnoma zadušena potrošnja in gospodarska aktivnost. Obremenitve za podjetja, delavce, kmete in obrtnike pa bodo v prihodnje samo še večje, je še poudaril Bogovič.

SD: Noben ukrep, ki reže in klesti, ne more biti priljubljen

Postopno znižanje proračunskega primanjkljaja je prava pot in s zadnjim rebalansom proračuna to tudi zasledujemo, je izpostavil vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. »Noben ukrep, ki reže in klesti, ne more biti priljubljen, vendar se zavedamo realnosti, v kateri je Slovenija,« je poudaril in dodal, da bo primanjkljaj pri predvidoma 4,5 odstotka. »Rezi, ki se jih je šla Evropa v Grčiji in Španiji, ne gredo v pravo smer. To nenazadnje potrjuje stališče IMF, ki ugotavlja, da globoki rezi niso vzpodbuda za gospodarsko rast,« je dejal Han.

Ob tem je priznal, da se predlog rebalansa, ki ga je predstavila premierka, na prvi pogled v smislu velikega prihranka ne zdi ambiciozen. Po predlogu naj bi višino odhodkov zmanjšali za 25 milijonov evrov. A ob tem je Han poudaril, da je postopno znižanje primanjkljaja prava pot. Za SD je pomembno predvsem, da se ne posega v sistem javnega šolstva in v zniževanje socialnih pravic ljudi.

S kupnino do ohranjanja delovnih mest

»Rebalans ni osamljen ukrep, je vpet v celoto politike vlade, ta pa mora razmišljati tudi o gospodarski rasti, zato smo tu previdni in opozarjamo na potrebne ukrepe za rast. V petek bomo podprli sklep o prodaji premoženja, nekatere določene popravke smo že zahtevali, predvsem pa bomo spremljali, kam bo namenjen denar od kupnin,« je spomnil Han in dodal, da mora kupnina predvsem v smer ohranjanja delovnih mest, odpiranje novih in za znanost.

V SD od vlade zahtevajo, da istočasno ob rebalansu predstavi tudi ukrepe za gospodarsko rast. »Govori se o okoli štirih milijardah evrov, upamo, da bo to zadostovalo za stabilizacijo gospodarstva,« je dejal Han, ki veliko pričakuje tudi od slabe banke.

NSI: Kozmetični popravek

V NSi vidijo predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna zgolj kot kozmetični popravek načrtovane porabe. Če bi bil sprejeti proračun res nerealen, kot trdi premierka, bi moralo biti zmanjšanje odhodkov bistveno večje, je dejal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.

Po predlogu, ki naj bi ga vlada sprejela v četrtek, se letošnji proračunski odhodki zmanjšujejo zgolj za 25 milijonov evrov, je v današnji izjavi za medije dejal Horvat. To je izjemno malo, le dobrega četrt odstotka celotne višine odhodkov.

Horvat je obžaloval načrtovano zmanjšanje sredstev za ministrstvo za kmetijstvo in okolje, predvsem za okoljske projekte. Žal mu je tudi za veliko zmanjšanje sredstev za tehnološki razvoj podjetij pri gospodarskem ministrstvu. »Prav ta koalicija je napovedovala, kako bo skrbela za tehnološki razvoj in dvig konkurenčnosti podjetij, a v rebalansu dela ravno nasprotno,« je dejal.

Prav tako se mu ne zdi prav, da se za skoraj 40 milijonov evrov zmanjšujejo sredstva za projekte lokalnih skupnosti: »To ni dobro. Danes se skoraj 70 odstotkov javnih investicij izpelje preko občin, vlada pa jih zmanjšuje.« Ob načrtovanem zmanjšanju sredstev za investicije pri prometnem ministrstvu za 100 milijonov evrov pa je spomnil na napovedi vlade, kako namerava čim prej zagnati velike javne investicije.

Sanacija bank v delni državni lasti poteka prepočasi.

Vlado je tudi opomnil, da ne bi smela zmanjševati sredstev za reševanje romske problematike.

Da novo zadolževanje vodi v povečanje sredstev za odplačevanje obresti, se zdi Horvatu razumljivo. Ne more pa sprejeti dejstva, da se sredstva za bivšega predsednika republike povečujejo za šestkrat. »Zdaj je še čas, da bivši predsednik stopi pred kamero in pove, da se temu nenormalnemu povečanju odpoveduje. Če ima kaj čuta za tiste, ki so na robu družbe, bi to moral narediti,« je dejal Horvat.

V NSi so tudi zaskrbljeni, ker sanacija bank v delni državni lasti poteka prepočasi. Z rebalansom naj bi se za dokapitalizacijo bank zagotovilo dobro milijardo evrov, a Horvat dvomi, da bo prinesla prave učinke.

V rebalansu ni ukrepov za izboljšanje javnega sektorja

Vladni predlog rebalansa proračuna za letos ni investicijsko-razvojno naravnan, saj največ denarja jemlje na področju investicij, kar pomeni, da na tej podlagi ne bo mogoče pričakovati zagona gospodarstva, je v izjavi za medije dejal poslanec SDS Andrej Šircelj. Poudaril je, da v rebalansu tudi ni ukrepov za izboljšanje javnega sektorja.

Šircelj v rebalansu pogreša ukrepe, ki bi spodbudili vlagatelje, tako domače kot tuje, za neposredne investicije. Po njegovih besedah smo namreč v položaju, ko bi za vlagatelje morali pripraviti ciljne ukrepe oziroma jim pokazati, katere investicije so tiste, ki bodo na razpolago, ki bodo brez administrativnih bremen in ki bodo potekale ob boljših finančnih pogojih.