Zakon in ustava
Slovenski pravni red ureja poleg formalnopravno ustanovljenih oblik partnerskih skupnosti, kot sta zakonska zveza in registrirano partnerstvo, tudi zunajzakonsko skupnost. Zakonodajalec je zunajzakonsko skupnost opredelil kot skupnost moškega in ženske. Prvi odstavek 14. člena ustave pa določa: »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.«
Različno obravnavanje
Pravni red istospolno in raznospolno usmerjene osebe v primeru partnerjeve smrti obravnava različno. Spolna usmerjenost pa je, čeprav ni izrecno navedena, ena izmed osebnih okoliščin iz 14. člena ustave. Gre namreč za osebno lastnost posameznika, ki ga pomembno opredeljuje ter odločilno vpliva na njegovo življenje.
Zakonodajalčeva opustitev, da pripiše istospolni partnerski skupnosti na področju zakonitega dedovanja enake pravne posledice kot zunajzakonski skupnosti, zato pomeni poseg v pravico neregistriranega istospolnega partnerja do nediskriminacijskega obravnavanja, kar narekuje presojo o ustavni dopustnosti posega.
Ustavno sodišče je prvo in drugo točko izreka, v katerih piše, da je zakon o dedovanju neskladen z ustavo, in da mora državni zbor neskladje odpraviti v roku šestih mesecev, sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Marta Klampfer in sodnik Miroslav Mozetič. Tretjo točko - da do odprave neskladja veljajo enaka pravila, kot veljajo po veljavni zakonski ureditvi za dedovanje med zunajzakonskima partnerjema – so sprejeli s šestimi glasovi proti trem. Proti sta glasovali sodnici Dunja Jadek Pensa in Marta Klampfer ter sodnik Miroslav Mozetič. Sodnica Jadranka Sovdat in sodnik Jan Zobec sta dala pritrdilni ločeni mnenji.
Odpraviti je treba sistemsko diskriminacijo istospolnih parov
»Že ves čas opozarjamo, da je pri nas cela vrsta zakonov, ki je diskriminatornih v smislu socialnih pravic za istospolne pare,« je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča za STA povedal aktivist za pravice istospolno usmerjenih Mitja Blažič.
Tako se tokratne odločbe ustavnega sodišča veseli. Hkrati pa opozarja, da so minila že skoraj štiri leta, odkar je ustavno sodišče prav tako kot neustavno označilo določbo zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki govori o dedovanju, a se ni še spremenilo nič.
»Ne vem, koliko takšnih odločb še potrebujemo, da nam bo enkrat postalo jasno, da je treba odpraviti sistemsko diskriminacijo istospolnih parov,« je izpostavil. Slednje bi po njegovih besedah uspešno opravil družinski zakonik, ki pa je lani padel na referendumu. Zato meni, da »je sedaj čas, da naredimo ta korak, ki ga pred enim letom nismo bili sposobni narediti«.
Zakon o registraciji istospolne skupnosti se ne da popraviti
Blažič meni, da bi bilo diskriminacijo istospolno usmerjenih najbolje rešiti s krovnim zakonom, ki bi dal socialne pravice vsem, ne glede na spolno usmerjenost. Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti je namreč spisan tako, da se ga ne da popraviti, saj taksativno našteva pravice, pri čemer jih tri četrtine izpušča, zato se zakona ne da ustrezno izpodbijati na ustavnem sodišču, je pojasnil.
Sicer pa ni seznanjen s tem, ali kdo iz istospolne skupnosti izpodbija še kakšen zakon, povezan z diskriminatorno obravnavo te skupine ljudi.
