Delovni osnutek predloga, ki ga je pripravila strokovna skupina, je prinesel tudi model zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali veljavno, in hkrati ta večina predstavlja najmanj četrtino vseh volivcev.
Tanko je predlagal, da se omenjeni prag četrtine vseh volivcev zniža na petino. V razpravi je Tankov predlog naletel na podporo ostalih poslanskih skupin. Član strokovne skupine Igor Kaučič je pred odločanjem izrazil pomislek glede nižanja praga in predlagal, da se ohrani prvotna četrtinska omejitev. Tudi koordinator skupine Miro Cerar je menil, da bi predlog terjal poglobljen razmislek stroke.
Zakonodajni referendum bo lahko zahtevalo le 40 tisoč volivcev
Predlog ustavnega zakona o spremembah referendumske ureditve, ki je bil deležen podpore ustavne komisije DZ, poleg zavrnitvenega referenduma prinaša tudi, da bo lahko zakonodajni referendum zahtevalo samo 40.000 volivcev. Na referendumu po novem ne bi smeli odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah.
Prav tako na referendumu ne bi mogli odločati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb in o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic oz. drugo neustavnost. Po novem DZ ni več vezan na izid referenduma in lahko takoj po zavrnitvi predlaga boljši zakon.
Cerar: Skupina je preučila vse možne vidike
Cerar je v uvodni predstavitvi delovnega osnutka predloga poudaril, da je skupina pri pripravi predloga preučila vse možne vidike, pri tem pa upoštevala tudi vse dosedanje poskuse spreminjanja referendumske ureditve. Po Cerarjevih besedah so člani skupine dosegli visoko stopnjo strokovnega konsenza.
Kaučič je v vlogi poročevalca strokovne skupine opozoril, da ima Slovenija primerjalno veliko število institutov neposredne demokracije, vendar je laična javnost z njimi slabo seznanjena in jih zato tudi premalo izkorišča. Po Kaučičevih besedah se je skupina pri omejevanju referendumske pobude odločila za "ožji pristop".
Kot je pojasnil Kaučič, imajo druge evropske države v primerjavi s tokratnim predlogom ustavnega zakona o spremembah referendumske ureditve veliko širšo omejitev. Zato je zavrnil očitek, da predlagane spremembe omejujejo referendumsko pobudo glede na sedanjo ureditev.
Ločeni mnenji Ribičiča in Udeta ne spreminjata ideje predlaganih sprememb
Po Kaučičevih besedah takšni ugotovitvi pritrjuje empirični prikaz predlaganih sprememb na podlagi dosedanjih referendumskih pobud. Kaučič je tudi menil, da ločeni mnenji dveh članov strokovne skupine, Cirila Ribičiča in Lojzeta Udeta, v ničemer ne spreminjata ideje predlaganih sprememb.
Ude je tako predlagal, da se o ustavni ureditvi referenduma izvede širša javna razprava, pri tem pa velja prisluhniti tudi t. i. vstajnikom. V ločenem mnenju se je Ude zavzel tudi za to, da se ponovno preuči vprašanje prepovedi referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu za izvrševanje državnega proračuna.
Prav glede slednjega je Janko Veber (SD) predlagal drugačno opredelitev, in sicer prepoved referenduma "o zakonih, katerih zavrnitev bi predstavljala neposredno ogrožanje finančne stabilnosti države in zaradi katere bi bilo onemogočeno stabilno izvrševanje financiranja državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja". Tanko pa je predlagal, da se iz prvotne opredelitve izvzame del o "drugih dajatvah".
Vebrov in Tankov predlog brez širše podpore
Tako Vebrov kot Tankov predlog glede prepovedi referenduma v razpravi nista naletela na širšo podporo. Nasprotoval jima je tudi Kaučič. Veber in Tanko zato nista vztrajala, da bi se njuna predloga oblikovala v dopolnili, o katerih bi se izrekala ustavna komisija.
Katarina Hočevar (DL) je kot predstavnica predlagateljev začetka postopka za ustavno spremembo referendumske ureditve pohvalila delo strokovne skupine, ki je po njenih besedah poskrbela za dodano vrednost prvotnega predloga. Ob tem je obžalovala odklonilno stališče državnega sveta, ki ga je ta sprejel v sredo.
Državni svet je namreč izrazil nestrinjanje s tem, da se mu odvzame možnost podati zahtevo za razpis referenduma. Po mnenju Hočevarjeve velja referendumsko pobudo vendarle prepustiti volivcem, ne pa politikom in interesnim skupinam. Odklonilno stališče državnega sveta je obžalovala tudi Maša Kociper iz vrst PS.
Delovni osnutek predloga ustavnega zakona o spremembah referendumske ureditve, ki ga je za tokratno sejo ustavne komisije pripravila strokovna skupina, se sicer vsebinsko ni razlikoval od predloga, ki ga je DZ potrdil 1. februarja, ko je tudi sklenil, da bo začel postopek za spremembo ustave.
Po sprejetju predloga na ustavni komisiji je sedaj končna odločitev v domeni DZ, ki jo bo ta sprejel na plenarni seji. Za potrditev predloga sprememb ustave je potrebna dvotretjinska večin glasov poslancev.