Umrl je Tomaž Ertl

Odlikovanje, ki mu ga je podelil predsednik države Danilo Türk, je poželo precej nejevolje, predvsem pri takratnih opozicijskih strankah. Kot je navedeno v obrazložitvi odlikovanja, je Ertl "zaradi izjemnega čuta odgovornosti, patriotizma, strokovnosti in desetletnih izkušenj pri vodenju takratnega republiškega sekretariata za notranje zadeve pravočasno zaznal nevarnost razraščajočega se mitingaštva, ki se je v letih 1988 in 1989 širilo na območju nekdanje države Jugoslavije".

SDS , SLS in Nova Slovenija so zoper predsednika tudi zaradi tega odlikovanja vložile predlog ustavne obtožbe, ki pa ni bil uspešen. Tomaž Ertl je bil pripravljen predsednikovo odlikovanje vrniti, a je Türk pri odlikovanju vztrajal.

Tomaž Ertl je bil zadnji komunistični minister za notranje zadeve. V njegovem mandatu je v zaporu pristal Janez Janša.

Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge se Ertla spominja predvsem po letu 1988, ko je bil minister za notranje zadeve. Takrat je ta zelo branil policijo in službo državne varnosti v postopkih afere JBTZ. Žerdin ocenjuje takratno obrambo kot nespretno, polno šibkih točk iz katerih je postalo kasneje očitno, da je aretacija in sodelovanje službe državne varnosti ter vojaške kontra-obveščevalne službe še kako sporno.

Pri odlikovanju Ertla je po Žerdinovem mnenju predsednik Türk namenil premajhno pozornost dejstvu, da je ta večplastna osebnost in da je v določenih delih njegove kariere tudi kontroverzen.

Pavle Čelik, šef ljudske milice v Sloveniji pred osamosvojitvijo in dober znanec Ertla nam je povedal, da se ga spominja kot dobrega šefa, ki ni storil nobene slabe stvari. Bil je zelo preprost, umirjen in dostopen človek, najboljši minister za notranje zadeve, kar jih je imel, pojasnjuje Čelik.

V času prehoda v drug politični sistem je mnogo zagretih komunistov spremenilo svoje barve in so kasneje postali tajkuni. Ertl pa je bil eden redkih, ki je ostal predan socializmu. Čelikov pogled na Ertlovo odlikovanje je sicer zadržan. Razume namen odlikovanja, s katerim ni nič narobe, sicer pa se mu zdi nepotrebno pogrevanje starih strasti. Za konec je še dodal, da bi bilo v zadnjih dvajsetih letih stanje drugačno, če bi imeli več takih Slovencev.

Dnevnikov novinar Jože Poglajen se Ertla spominja kot pozitivnega, prijaznega človeka, čeprav ga v zadnjih časih mnogi označujejo kot klavca. Dvom in skepsa ob njegovem priznanju sicer obstajata. Dejanja za katera je zaslužen si gotovo zaslužijo določeno zgodovinsko izpostavitev, vendar Poglajen ne vidi razloga, zakaj je do tega prišlo šele 20 let kasneje.

Poglajen pojasnjuje, da je Ertl v preteklosti preprosto opravljal svojo službo. Ko je v devetdesetih letih prišlo do političnega prevrata, se ni več ukvarjal s politiko in zadevami državne varnosti, temveč se je umaknil.