Po sredinem sporočilu ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, v katerem so napovedali umik sprememb standardov in normativov v osnovnem in srednjem šolstvu, so v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) napovedali, da zaradi tega ne bodo odstopili od stavke. Po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja namreč iz sporočila ni jasno, ali to pomeni, da minister vztraja pri spremembi normativov za vrtce in povečanimi obremenitvami vzgojiteljic, prav tako pa ni jasno, kaj je z višjimi šolami, dijaškimi domovi in otroki s posebnimi potrebami.
Turk: Sindikati so dobro razumeli, za kaj gre
Minister je danes v izjavi za medije ob robu posveta o kariernih centrih v visokem šolstvu odvrnil, da so sindikati "dobro razumeli, za kaj gre".
Glede področja vrtcev minister odgovarja, da zakon piše ministrstvo za javno upravo in da so sami pri tem samo strokovno sodelovali. Kot pojasnjuje, so po posvetu z ravnatelji, starši in sindikatom ugotovili, da za kakovost dela v vrtcih ne bi bil dober ukrep, da bi ena vzgojiteljica delala nekaj časa v eni, nekaj časa pa v drugi skupini. O ostalem pa se bo po njegovih besedah moralo odločati ministrstvo za javno upravo.
Država za večjo maso plač nima sredstev
V zvezi s pogajanji o nižanju mase plač v javnem sektorju Turk odgovarja, da bi si vsi želeli, da bi bila masa plač večja, "ampak država, žal, za večjo maso plač nima sredstev".
V omenjenem sredinem sporočilu ministrstva so omenili tudi "skorajšnjo vladno krizo", ki pa je minister danes ni želel komentirati. Dejal je le, da prihodnosti ne zna napovedovati.
V odgovoru na očitke glede imenovanja nekaterih direktorjev direktoratov in navedbe nekaterih medijev o zaposlovanju na ministrstvu Turk poudarja, da na ministrstvu ne zaposlujejo. Kot je pojasnil, je predlog za imenovanje v. d. direktorjev direktoratov na mesto direktorjev v proceduro vložil prejšnji teden v ponedeljek, še preden se je začela aktualna kriza. "Mogoče sem bil pri tem nekoliko počasnejši od ostalih kolegov, ki so to naredili že prej," je dejal.
Rešitev vidi v razdelitvi sredstev na polovico
Spregovoril je tudi o sredstvih, ki so letos in prihodnje leto dodatno namenjena za področje visokega šolstva in znanosti. Minister in predstavniki univerz imajo namreč različne poglede na to, kako porabiti ta sredstva. Turk je danes ponovil, da imajo v letih 2013 in 2014 16 milijonov evrov za visoko šolstvo in 16 milijonov evrov za znanost, ter poudaril, da bodo tako tudi porabljena. Turk vidi rešitev v razdelitvi sredstev letos in prihodnje leto na polovico, rektor Univerze v Ljubljani Radovan Stanislav Pejovnik pa poudarja, da bi 16 milijonov evrov potrebovali letos.
Kot je danes ob robu omenjenega posveta pojasnil Pejovnik, so na univerzi lani privarčevali 25 milijonov in tako dosegli "stopnjo, ko praktično ne gre več". Z ministrom se po njegovih besedah o omenjenem zapletu še pogovarjata in bosta iskala neko rešitev. "Drži, da imava različne poglede, ampak zato je minister minister, rektor pa rektor," je dejal Pejovnik.
Vsak se bori za svoja sredstva
Turk ob tem dodaja, da se vsak seveda bori za svoja sredstva. Pojasnjuje pa, da se tudi velik del tistih osmih milijonov evrov, ki bodo namenjena področju znanosti, vrne na univerzo. Tako bo po njegovih besedah visoko šolstvo dobilo približno med dvema tretjinama in tremi četrtinami omenjenih sredstev v obeh letih.
Turk se ne strinja, da se v ozadju vsakokratne politike na področju visokega šolstva bije boj med ideološkimi elitami levice in desnice. V visokem šolstvu je po njegovem mnenju zelo malo ideologije. Kot pravi, gre v resnici za finančne težave, ki pa jih nekateri poskušajo predstaviti ideološko in iz zasebnih fakultet narediti sovražnika.
