"Če naj bo gimnazija vrh srednješolske izobraževalne piramide, potem ne morejo vpisovati skoraj polovice vse mladine, pač pa morda tretjino ali celo manj. Samo tako bodo lahko vzdrževale vrhunsko raven," je poudaril.
Ob tem je opozoril, da "rutinska pisarniška delovna mesta, ki so ostajala na voljo podpovprečnim gimnazijcem, izginjajo najhitreje". Tudi zato skušajo danes tistim, ki se vpisujejo v srednje šole, dopovedati, da je veliko prihodnosti tudi v tehničnih in poklicnih šolah.
Po njegovih besedah kaže, da se tisti razvoj, da je stoletja vse samo raslo, šlo navzgor, ustavlja. Če pa ni rasti, se, kot opozarja, tudi ne moremo zadolževati na račun prihodnosti.
Država skuša zato porabo po njegovih besedah prilagoditi možnostim. "Žal krči sredstva tudi za vaše izobraževanje. To delamo kar se da pazljivo, saj se zavedamo, da je dobra izobrazba največ, kar lahko država da svoji mladini," je dejal.
V nagovoru je tudi poudaril, da država veliko vlaga v kulturno, športno, znanstveno in šolsko infrastrukturo. "Obnovili smo več gradov, pripravljamo se na investicijo v nov muzej v Pivki, samo v Ljubljani vlagamo več kot 100 milijonov evrov v znanstveno in visokošolsko infrastrukturo, v Planici nastaja sodoben nordijski center," je v nagovoru dejal minister Turk. Ta vlaganja po njegovih besedah ne le izboljšujejo pogoje za delovanje slovenske ustvarjalnosti, pač pa tudi ustvarjajo delovna mesta in prispevajo h gospodarski rasti.
Viška gimnazija je sicer bogatejša za investicije v šolsko telovadnico, multimedijsko učilnico in večnamensko predavalnico.
