Tudi referendumi so predmet politične trgovine

Kritike javnosti in stroke poslancev ne dosežejo

»Predlagali bomo, da se najprej glasuje o fiskalnem pravilu in potem o spremembi referendumske zakonodaje, ker je to paket in ker je ta vrstni red glede na cincanje v vladni koaliciji logičen,« je prvi napovedal prvak SDS Janez Janša. Le dan kasneje sta mu sledili še preostali opozicijski stranki. »Tudi v Slovenski ljudski stranki menimo, da je treba najprej končati postopek vnosa fiskalnega pravila v ustavo, potem pa takoj nadaljujemo referendumsko zakonodajo,« je pojasnil vodja poslanske skupine Mihael Prevc. Janši je pritrdila tudi predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, ko je dejala: »Pridružujemo se mnenju ljudske stranke in SDS: najprej fiskalno pravilo in potem referendumska zakonodaja.« Matjaža Hana, vodjo poslancev koalicijske SD, pa je tolikšen vpliv predsednika SDS na opozicijske poslance, čeprav sam ne sedi v državnem zboru, zaskrbel. »Jutri mi boste še rekli, da bom moral referendumsko zakonodajo sprejeti v majici SDS, da bo potem šla zadeva skozi,« je bil ogorčen Han.

Niti koalicijski niti opozicijski poslanci pa med prerekanjem za oslovo senco ne slišijo vstajnikov, civilnodružbenih organizacij, sindikatov in številnih pravnih strokovnjakov, ki jih pozivajo, naj pred spreminjanjem 90. člena ustave, ki se nanaša na zakonodajni referendum, opravijo široko javno razpravo. Dr. France Bučar, oče sedanje ustave, je nedavno v pogovoru za naš časnik ocenil, da trenutni predlog referendumskih sprememb ni goden za razpravo v državnem zboru: »Zame je način, kako so se lotili spreminjanja ustave, navaden škandal. S predlagano ureditvijo bo referendum praktično odpravljen.«

Danilo Türk: Morda trenutek res ni pravi

V zadnji Delovi Sobotni prilogi je k razmisleku o referendumski ureditvi pozval tudi bivši predsednik republike dr. Danilo Türk, ki je med drugim dejal: »Če na protestih slišimo, da ni trenutek za zmanjševanje pravice do referenduma, bi temu skrbno prisluhnil. Morda trenutek res ni pravi. Stranke morajo razumeti, da je nezaupanje ljudi glede politike veliko. In da lahko čisto razumen predlog naredi škodo. Kot profesor mednarodnega prava sem vedno menil, da je slabo, da lahko naši referendumi spodbijajo mednarodne pogodbe. V tem trenutku bi se odrekel pritisku, da bi omejili referendumsko odločanje. Mislim, da trenutek ni dober. Morda lahko počakamo leto dni. Govorim pa skozi optiko načela, da je treba znati poslušati. In da je treba nekaj narediti za povrnitev zaupanja. Če bi politični razred s hitrimi odločitvami še bolj načenjal zaupanje, bi bilo to slabo.«

Pred dvema letoma je s svojim predlogom nove ustave presenetil takrat 18-letni dijak iz Maribora Jure Aleksejev, ki je danes študent strojništva. Zavzel se je za večinski volilni sistem in za to, da bi bil predsednik vlade hkrati predsednik države. V takem sistemu bi politične stranke – je takrat ocenil Aleksejev – izgubile moč, saj bi bili poslanci odgovorni ljudstvu, ne več svoji stranki. In kaj meni Jure Aleksejev o najnovejših predlogih ustavnih sprememb? Načeloma nasprotuje spremembam referendumske ureditve. Zagovarja le ukinitev možnosti, da bi lahko razpis referenduma še naprej zahtevali tudi poslanci in državni svetniki. Po njegovi oceni bi morda kazalo uvesti tudi omejitve glede referendumskega odločanja o državljanskih pravicah drugih, saj se je to v preteklosti pokazalo kot šibka točka.

Kaj pa dejstvo, da referendumov o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu o izvrševanju proračuna ne bo več dovoljeno razpisati? »Zakaj pa imamo republiko? Če državljani o določenih temah na referendumih ne bomo smeli odločati, republike ne potrebujemo,« je prepričan Aleksejev.