Kot je na novinarski konferenci pojasnil vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer, župana doslej ni bilo mogoče odpoklicati, po novem pa bi to uredili po principu referendumske zakonodaje. Referendum bi razpisali na podlagi zbranih podpisov, župan bi bil odpoklican, če bi se na glasovanju tako odločila večina volivcev. Glasovanje pa bi bilo veljavno le, če bi volilna udeležba dosegla vsaj 90 odstotkov volilne udeležbe na županskih volitvah, kjer je bil župan izvoljen.
V PS predlagajo tudi spremembo zakona o volilnem sistemu, je pojasnil Möderndorfer in ob tem omenil pozive državljanov k takšni spremembi, da bi imeli volivci večjo možnost odločanja, kdo bo izvoljen za poslanca. Po predlogu PS bi imeli tako državljani možnost absolutnega preferenčnega glasu, obenem pa bi tudi ukinili volilne okraje. V nasprotju z nekaterimi drugimi predlogi glede uvedbe večinskega ali kombiniranega volilnega sistema zaradi predloga PS ni treba spremeniti ustave, pravi Möderndorfer.
Tretji predlog PS pa je predlog zakona o omejevanju kandidiranja in opravljanja javnih funkcij, s katerim so se po besedah poslanke PS Maše Kociper odzvali na iniciativo zunajparlamentarne stranke Zares, a so jo nekoliko prilagodili. Sedaj veljavna zakonodaja določa, da mora funkcionar odstopiti, če je obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, po novem pa bi se to zgodilo tudi, če bi bil obsojen za kaznivo dejanje glede javnih pooblastil, javnih sredstev in uradne dolžnosti, je pojasnila Kociprova. Prav tako bi moral po njenih besedah odstopiti, če je vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. V takšnih primerih posameznik po novem tudi ne bi mogel kandidirati za funkcijo.
Črtali so kriterij glede obtožnega predloga
Iz pobude Zares so po navedbah Kociprove črtali kriterij glede obtožnega predloga. "Tako močna sankcija, da mora nekdo odstopiti ali ne sme kandidirati, ne more nastati, če ni prišlo do preizkusa sodišča," je pojasnila. Ob tem predlagajo tudi, da se mora - če nekdo odstopi - kazenski postopek na sodišču pravnomočno končati v dveh letih.
"Zavedamo se, da bo sodstvo na to reagiralo, da bodo rekli, da je to prekratek rok ali da jih kot zakonodajna oblast ne smemo omejevati," pravi Kociprova. A poudarja, da če nekomu tako grobo posežeš v osebnostne pravice, mora biti ta upravičen do hitrega postopka.
Sicer pa so po mnenju Kociprove lahko omenjene spremembe zelo problematične. "Zavedamo se, da posegamo v zelo problematično polje potencionalne protiustavnosti," saj po naši ustavi veljata domneva nedolžnosti in pravica vsakega polnoletnega državljana do kandidature, je pojasnila. A s predlogi zakonov po njenih besedah dajejo možnost za razpravo o dilemah.
Predlog zakonskih sprememb glede odpoklica župana in pogojev za javne funkcionarje je v sredo vložila tudi DL. Kot je dejala Kociprova, so želeli, da bi lahko zakon vložili skupaj in ga skupaj zagovarjali, a ga je DL vložila sama. V nasprotju z DL, ki predlaga, da bi zakon začel veljati takoj za vse funkcionarje, pa PS predlaga, da bi zakon začel veljati za funkcionarje, ki šele nastopijo funkcijo.
Bratuškova: Do nove vlade bi lahko prišli v doglednem času
Vodja PS Alenka Bratušek ocenjuje, da pogovori za oblikovanje projektne vlade potekajo v pravi smeri in da bi lahko v kratkem oziroma doglednem času prišli do nove vlade. Bratuškova je še pojasnila, da je deloma seznanjena tudi s pogovori predsednikov strank t.i. sredinskega trojčka, ki so rešitev iz politične zagate iskali dopoldne.
Bratuškova v izjavi novinarjem ni povedala, ali se bo PS še danes sestala s predsedniki sredinskega trojčka, torej SLS, DeSUS in DL. Ti so po današnjem srečanju ocenili, da pogovori za oblikovanje nove vlade potekajo dobro. Predsednik DeSUS Karl Erjavec tudi upa, da bodo večino za izglasovanje nezaupnice tej vladi lahko dobili že do prve redne seje DZ, ki bo v začetku marca.
Nezaupnico bo v vsakem primeru podprla tudi SD, je danes poudaril vodja poslancev te stranke Janko Veber. To bi lahko pomenilo, da bodo nezaupnico podprli tudi v primeru, da z drugimi strankami ne bodo usklajeni glede nove vlade in glede mandatarja. Po Vebrovih besedah je namreč jasno, da morajo glasovati tudi za nezaupnico, če želijo priti do predčasnih volitev. Če pa novi mandatar ne bo naredil nič konkretnega v smeri reševanja položaja v Sloveniji, pa ni pričakovati, da bodo poslanci SD podprli njegov predlog za sestavo vlade, je v izjavi novinarjem pojasnil Veber.
Glede imen za morebitnega mandatarja so stranke uradno skrivnostne, vendar naj bi pogovori z njimi po neuradnih informacijah že potekali. V igri naj bi bila med drugim tudi France Arhar in Stojan Petrič.
