Poti je več. Ena je prenos lastništva (npr. z darilno pogodbo) na osebo, ki ima v drugi nepremičnini prijavljeno stalno bivališče. Druga možnost je podelitev osebne služnosti taki osebi na celotno nepremičnino, pri čemer pa je pametno zelo natančno določiti, kaj in pod katerimi pogoji je imetniku služnosti dovoljeno početi z nepremičnino. Pri tem na finančnem ministrstvu opozarjajo, da je lahko imetnik osebne služnosti le oseba, ki ni lastnik ali solastnik nepremičnine, saj se ta pravica lahko podeli le za uporabo tuje in ne svoje stvari ter za celotno nepremičnino. To pomeni, da recimo starši lahko podelijo služnost svojemu otroku, ki ni solastnik nepremičnine, ne more pa brat za svoj del hiše podeliti služnosti sestri, ki je lastnica druge polovice hiše in v njej prebiva.
Tako pri prenosu lastništva kot pri podelitvi služnosti bodo nastali tudi stroški s pripravo pogodbe, overitvijo in uskladitvijo novega stanja v nepremičninskih evidencah, pri prenosu lastništva pa je treba upoštevati tudi morebitno plačilo davka (obdarjenec prvega dednega reda – zakonec, otrok – je tega recimo oproščen). Zato je dobro premisliti, ali bodo vsi ti stroški odtehtali znižanje davčne stopnje z 0,5 odstotka na 0,15 odstotka davčne osnove (naslednje leto 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti, ki jo je mogoče preveriti v registru nepremičnin).
Višji davčni stopnji se posameznik lahko izogne tudi s sklenitvijo najemne pogodbe, vendar mora nepremičnino oddati v najem za najmanj pol leta, in to v letu pred odmero nepremičninskega davka. Ker tega ni več treba uradno prijaviti ob začetku najemnega razmerja, lahko lastniki to možnost brez zapletov izkoristijo tudi za prvo odmero nepremičninskega davka naslednje leto, vendar morajo paziti na to, da je treba po letos uveljavljeni zakonodaji do 15. decembra najemni posel prijaviti geodetski upravi (Gurs).
Bo pa treba za nižjo obdavčitev tudi svojemu otroku zaračunati tržno najemnino. Kajti na finančnem ministrstvu zatrjujejo, da se za rezidenčno in s tem manj obdavčeno ne bo štela stanovanjska nepremičnina, ki jo lastnik v najem oddaja brezplačno ali po simbolni ceni. Ob tem pojasnjujejo, da meril za določitev, kaj je tržna najemnina, še niso oblikovali, bodo pa to najverjetneje storili s spremembami zakona o vrednotenju nepremičnin, ki jih že pripravljajo. Do takrat primernost višine posamezne najemnine lahko primerjajo s cenami najemnin, ki se plačujejo za primerljive nepremičnine v tistem kraju, dodajajo na finančnem ministrstvu. Ob tem naj še opozorimo, da mora lastnik od 90 odstotkov prejete najemnine plačevati 25-odstotni davek od oddajanja premoženja v najem.
Mora najemnik na moji nepremičnini prijaviti stalno bivališče, da bom plačal nižji davek?Ne, najemno razmerje in s tem nižja obdavčitev stanovanja se ugotavlja na podlagi prijave najemniškega razmerja v Gursovo evidenco trga nepremičnin, zato podatki o prebivališču najemnika (stalnem ali začasnem) niso pomembni.
Še vedno ni poteklo petletno obdobje, v katerem mi zaradi nakupa novega stanovanja ni treba plačevati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Se bo pri odmeri novega davka še naprej upoštevalo to in tudi druge olajšave zaradi energijsko varčne gradnje, lokalno značilne gradnje...?Ne. Poseg v že pridobljene pravice ustavno sicer načeloma ni dopusten, toda na ministrstvu pojasnjujejo, da nepremičninski davek predstavlja novo sistemsko dajatev, s katero se vse dosedanje oprostitve in olajšave pri odmeri NUSZ in davka na premoženje skupaj z njima ukinjajo.
Ali moram plačati enak davek, če moja nepremičnina pogori, jo odnese plaz ali doleti kakšen drug nepredvidljiv dogodek?Nepremičninski davek bo odmerjen glede na stanje nepremičnine na presečni datum: drugo leto bo to 1. april, sicer pa 1. januar vsakega leta, v katerem se bo odmeril davek. Če se bo torej recimo požar zgodil decembra in bo to do 1. aprila vpisano v register nepremičnin, se bo že naslednje leto ustrezno zmanjšala posplošena vrednost nepremičnine, ki je osnova za odmero davka. Če pa se bo požar recimo zgodil 2. aprila, se bo znižana vrednost upoštevala šele pri odmeri davka leta 2015. Samo v primeru, če bo spremenjen zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, se bodo posebne okoliščine pri odmeri davka upoštevale še isto leto, pojasnjujejo na Gursu.
Hišo (stanovanje) smo obnovili, vgradili nova okna... Ali bo to vplivalo na davek?Da. Vsak lastnik nepremičnine mora Gursu sporočati vse spremembe dejanskega stanja nepremičnine, za kar je tudi kazensko odgovoren. Vsaka obnova povečuje vrednost nepremičnine, torej tudi davek. Če so spremembe v registru nepremičnin evidentirane do presečnega datuma, potem bodo še isto leto upoštevane pri odmeri davka, sicer pa šele leto zatem.
Gradim hišo, ki je že pod streho, vendar še ni vseljiva. Bom plačal višji davek, ker ne živim tam?Takšno hišo na Gurs evidentirajo kot stavbo, neprimerno za bivanje. Če na primer še nima dokončanih podov, bo njena posplošena vrednost znižana na približno polovico vrednosti primerljive novozgrajene hiše, ki je že vseljena, torej bo nižji tudi davek. Pri starejših hišah je zmanjšanje vrednosti odvisno tudi od dejanske rabe stavbe in starosti. Hiša, ki je zgrajena do konca, a se vanjo ni še nihče vselil, ker na primer manjka pohištvo, ne sodi med stavbe, neprimerne za bivanje, še pojasnjujejo na Gursu. Po več kot tednu dni pa nam s finančnega ministrstva še vedno niso odgovorili, po kakšni davčni stopnji bo nedokončana hiša obdavčena.
Ali lahko občina davek poviša ali zniža?Naslednje leto zagotovo še ne. V letih 2015 in 2016 pa lahko svojo polovico davčnih stopenj le zviša, in to največ za polovico. V tem primeru bi za stanovanje, v katerem lastnik stalno prebiva, davčna stopnja namesto 0,15 odstotka znašala 0,1875 odstotka davčne osnove. Šele od leta 2017 dalje bo smela svojo polovico davčnih stopenj občina tudi znižati za največ polovico.