Kot so po današnjih pogajanjih pojasnili predstavniki socialnih partnerjev, srečanje ni prineslo pravih premikov. Na sindikalni strani je bilo slišati, da zbližanja ni bilo pri nobenem vprašanju, na delodajalski pa, da dopolnila, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, niso optimalna. Sprejeli naj bi le zelo tehnične amandmaje brez prave dodane vrednosti.
Izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko (ZSSS) je povedal, da so sindikati danes predstavili argumente za nasprotovanje predlagani ureditvi glede odpovednih rokov in denarnih nadomestil za čas brezposelnosti. Odpovedni roki se sicer z današnjih največ 120 dni znižujejo na največ 60 dni, kar za sindikate predstavlja drastično skrajšanje, višina nadomestil pa se v prvih treh mesecih znižuje z 80 na 70 odstotkov osnove.
Minister za delo Andrej Vizjak je po Zorkovi oceni izkazal razumevanje za njihove argumente, predvsem pa za stisko starejših brezposelnih, katerih dostopnost do pravice do nadomestila naj bi se s predlaganimi spremembami močno poslabšala, in v tem delu napovedal nov predlog. Kakšen, ni znano.
Izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Čerin je v zvezi z odpovednimi roki spomnila, da se delodajalci zavzemajo za največ 30 dni. Do zavzemanja sindikatov, da se položaj brezposelnih rešuje ugodneje, kot je predlagano, je kritična, saj meni, da je treba brezposelne motivirati za čim prejšnjo delovno aktivnost, ne pa jim zmanjševati motivacije in energije za iskanje zaposlitve.
Razprava se je danes po njenih besedah dotaknila tudi čakanja na delo. Ministrstvo za delavce na čakanju predlaga plačilo 80 odstotkov osnove. Sindikati se medtem zavzemajo za 90 odstotkov, delodajalci pa za 70 odstotkov, je pojasnila.
"Mi trdimo, da gre za institut, ki kaže, da želijo delodajalci obdržati delavca," je o čakanju na delo povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer, ki verjame, da se bodo pri tem vprašanju vendarle uspeli zbližati.
Po današnji zakonodaji je delodajalec delavcu sicer dolžan zagotoviti delo, če je na čakanju, pa 100-odstotno plačilo brez dodatkov. Čakanje na delo lahko traja le krajše obdobje in je vzpostavljeno z namenom ohranitve zaposlitve, tako da se ne sme vštevati v odpovedni rok, pa je pojasnil Zorko.
Socialni partnerji so bili na nasprotnih bregovih tudi glede prerazporejanja delovnega časa in obveščanja v zvezi z njim, je povedal sindikalist. Sistem mora biti namreč po mnenju delojemalcev nastavljen tako, da bo delodajalcu onemogočil izigravanje, delavcu pa omogočil normalno ureditev zasebnega življenja.
Prav tako danes ni bilo soglasja glede omejitve letnega dopusta na največ 35 dni. Kot je izpostavil predstavnik ZSSS, sindikati ne pristajajo nikakršno omejevanje letnega dopusta v ZDR, saj da je treba to vprašanje urejati v kolektivnih pogodbah posameznih dejavnostih.
Delodajalci so medtem predlagali omejitev na največ 30 dni, morebitne dodatne dneve pa bi določili v kolektivnih pogodbah, je navedel Antauer. Po njegovih besedah bi bilo 35 dni preveč, saj je treba k njim prišteti še praznike in bolniško odsotnost, pri čemer plačilo vseh teh ur zmanjšuje konkurenčnost slovenskih delodajalcev. Spomnil je še na visoko število dni dopustov ponekod v javnem sektorju. Prepričan je, da ni korektno pričakovati, da bo realni sektor ujetnik javnega.
Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek. Socialni partnerji bodo tedaj nadaljevali z obravnavo ZDR, na mizi pa bi lahko imeli tudi nove predloge ministrstva, pripravljene na podlagi dosedanje druge faze pogajanj.
