Slovenske uradne inštitucije so v letu 2013 na Facebook naslovile šest prošenj za razkritje podatkov o osmih uporabnikih tega družbenega omrežja. Kot je pokazalo poročilo, ki ga je Facebook objavil na svoji spletni strani, je takšne zahteve podalo še sedemdeset drugih držav. Poročilo je Facebook objavil, da bi uporabnike prepričal, da je njegovo delovanje (povezovanje z vladami držav) transparentno. Po vohunski aferi Prism ameriške tajne agencije NSA se veliki ponudniki spletnih storitev, kakršna sta tudi Google in Twitter, trudijo ohraniti zaupanje ljudi, ki v spletnih omrežjih razkrivajo svoje intimnosti.
Trem prošnjam ugodili, tri zavrnili
Trem prošnjam iz Slovenije je Facebook ugodil in podatke razkril, v treh primerih pa so bile zahteve zavrnjene. Razlogi za zavrnitev niso bili navedeni, glede na Facebookova pravila poslovanja pa je mogoče sklepati, da prošnje niso bile oddane v primerni obliki. Pravna podlaga za zahteve je sicer morala obstajati, saj takšno poizvedovanje lahko odobri zgolj sodišče.
Vendar tam evidence sodnih odredb posebej za Facebook ne vodijo. Za kakšne postopke gre, smo včeraj spraševali tudi ministrstvo za notranje zadeve in policijo, a tudi oni z zadevami niso seznanjeni. Ker zahteve niso bile pogoste, podlago pa morajo imeti v odredbi sodišča, je mogoče predvidevati, da so uradni organi iskali informacije o storilcih kaznivih dejanj. Facebook kot primere – seveda v globalnem merilu – navaja rope in ugrabitve. Možna pa so tudi kazniva dejanja na spletu, denimo kraje identitet oziroma »ugrabitve« uporabniških računov, ki malopridnežem omogočajo delovanje pod imenom koga drugega. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar nam je včeraj pojasnila, da so poseben problem ugrabitve uporabniških računov mladoletnikov, ki pri uporabi spleta niso dovolj previdni. »V takšnih primerih, na prošnjo staršev, informacijski pooblaščenec naglo ukrepa in vzpostavi stik s Facebookom, ki uporabniški račun lahko zapre,« pravi Pirc-Musarjeva.
Tudi Arnesova strokovnjaka za spletno varnost Gorazd Božič in Tadej Hren sta nam potrdila, da pri njih sprejemajo klice uporabnikov spleta, ki so se jih lotili spletni kriminalci. »Svetujemo jim, naj se obrnejo na policijo,« pravi Božič. Hren pravi, da so pogosta kazniva dejanja na spletu »sovražni govor, izsiljevanje in grožnje«. »Glede na to, kako veliko število zlorab Facebooka nam uporabniki prijavijo, pa je teh šest poizvedb malo,« je bil presenečen. V Sloveniji je po Facebookovih podatkih sicer trenutno registriranih sedemsto osemdeset tisoč oseb oziroma profilov.
V upravi kriminalistične policije s poizvedbami, naslovljenimi na Facebook, niso seznanjeni. Dopuščajo možnost, da so prek sistema mednarodne pravne pomoči podatke zahtevali kriminalisti s posameznih policijskih postaj, o čemer pa generalna policijska uprava ni sproti obveščena. Za pojasnila smo tako prosili ministrstvo za pravosodje, ki mednarodno izmenjavo podatkov koordinira, vendar do zaključka redakcije odgovorov nismo dobili.
Vsebine poizvedb ne pozna niti informacijska pooblaščenka, ki je sicer ena najbolje obveščenih oseb s tega področja. Poznavalci dogajanja pa se spomnijo, da so se uradni organi v prvi polovici leta trudili odkriti »organizatorje« protestov, o katerih so se protestniki dogovarjali prav prek Facebooka.
