Kljub izrednim pritiskom tako iz Bruslja kot iz Italije je slovenska vlada včeraj popoldne storila tisto, kar je dopoldne na dopisni seji sprejela: glasovala je proti predlaganemu seznamu evropskih prioritet skupnega pomena PCI, na katerem je poleg sedmih slovenskih projektov tudi okoljsko močno sporni plinski terminal Žavlje. Bila je edina, kajti kljub precejšnjemu številu pripomb na projekte so preostale države članice EU listo PCI potrdile. Tudi Avstrija, čeprav je napovedala, da žaveljskega terminala, če bo okoljsko sporen, ne bo podprla, je po glasovanju sporočil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel.
Komisija se v podrobnosti ne bo spuščala
S tem zaključnim dejanjem je evropska komisija v roke dobila seznam 130 energetskih projektov iz 28 držav, ki ga bo čez poletje preučila in predvidoma do 2. oktobra oblikovala končno listo projektov, ki bodo upravičeni do prednostne obravnave in evropskih sredstev. Pri tem bo sodeloval tudi okoljski del bruseljskega aparata pod vodstvom evropskega komisarja Janeza Potočnika, katerega poglavitna naloga bo preveriti, ali je bila za predlagani projekt izvedena strateška presoja vplivov in presoja vplivov na okolje. »Projekti, ki niso skladni z veljavno evropsko okoljsko zakonodajo, ne morejo biti uvrščeni na seznam evropskih prioritet skupnega pomena,« so še enkrat zatrdili v Potočnikovem kabinetu.
Toda to glede na pojasnila Nicole Bockstaller, tiskovne predstavnice evropskega komisarja za energetiko Güntherja Oettingerja, ne drži v celoti. Komisija namreč čez poletje ne bo podrobneje pregledovala predlaganih projektov oziroma njihove dokumentacije. »Res je, manevrskega prostora pri projektih bo tudi po končni odločitvi komisije ostalo še veliko,« priznava Bockstallerjeva.
Terminal naj postavijo bliže Benetkam
Vendar po njenih besedah to ni tako pomembno, saj bo podroben pregled vsakega projekta in preučitev njegove skladnosti z evropsko zakonodajo, tudi okoljsko, sledil najkasneje takrat, ko bo investitor zaprosil za evropska sredstva zanj. »Kajti projekti na listi evropskega denarja ne dobijo avtomatično.« Ob tem je Bockstallerjeva še dejala, da žaveljski terminal oziroma kopenski plinski terminal v severnem Jadranu, kot je bil nedavno preimenovan, ni edini okoljsko sporni projekt na predlagani listi PCI, temveč je teh še kar nekaj.
Ker se je evropska komisija po Omerzelovem prepričanju v zadnjih dneh začela zavedati problematičnosti projekta v Žavljah, pa naj bi vendarle še pred jesenjo poskusila za isto mizo spraviti slovensko in italijansko stran, da se o projektu dogovorita. »Za nas je sprejemljivo, če se ta projekt premakne bliže k Benetkam,« je ob tem dejal Omerzel. Pri komentiranju obljube komisije, da bo projekt umaknila z liste, če državi dogovora ne dosežeta do 20. septembra, pa je previdno dejal, da verjame, da se bo v pogajanjih pokazala vsa spornost projekta v Žavljah in bo zato umaknjen z liste PCI. »Verjamem, da bo boj z Italijo pester in hud, vendar ne verjamem, da bi Italijani šli tako daleč in bili tako nekorektni, da bi brez kakršnih koli argumentov nasprotovali našim projektom na listi,« je še dodal.
Dokončni seznam PCI, ki ga bo komisija pripravila v obliki delegirane uredbe, bosta sicer v presojo dobila še evropski parlament in svet, ki ga sestavljajo pristojni ministri držav članic EU. Obe instituciji bosta imeli tri mesece časa, da uredbo zavrneta. Parlament to lahko stori z večino vseh poslancev, svet pa s kvalificirano večino, ki je dosežena, če dokument zavrne večina držav oziroma je proti vsaj 260 od 352 glasov (ti so med države članice razdeljeni glede na število prebivalstva in ponderirani v korist držav z manj prebivalci).
Morebitni umik žaveljskega terminala oziroma kopenskega plinskega terminala v severnem Jadranu z liste PCI pa še ne pomeni tudi konec zgodbe o plinskih terminalih v severnem Jadranu. »Tudi če projekt ni na listi projektov skupnega interesa, to še ne zagotavlja njegove ustavitve oziroma neizvedbe,« so sporočili tudi z ministrstva za infrastrukturo in prostor. Naj dodamo, da je italijanska vlada do 18. oktobra zamrznila okoljevarstveno soglasje za žaveljski terminal. Ob tem je investitorju, italijanskemu podjetju Gas Natural Rigassificazione Italia, postavila dva pogoja za gradnjo terminala: da se najde nova lokacija, ki ne bo motila razvoja tržaškega pristanišča, ali spremeni prostorski načrt pristanišča. Italijansko administrativno sodišče je zahtevo investitorja po odmrznitvi soglasja zavrnilo v ponedeljek, toda vsebinsko bo o pritožbi odločalo šele 19. marca prihodnje leto.
