Osnutek novega zemljiškega zakona po naših informacijah predvideva, da bo površino trajno varovanih kmetijskih zemljišč za vsako občino posebej z uredbo določila vlada. To zbuja strah, da bodo gradbene roke vendarle segale tudi po tej zemlji. »Želel bi si, da bi bilo trajno varovanih kmetijskih zemljišč, torej takih, ki jih v nobenem primeru ne bi smeli izgubiti, okoli 150.000 hektarjev. Toda če jih bodo določili nasilno – z vladno uredbo in mimo mnenja stroke –, me je strah, da se bo ta uredba zelo pogosto spreminjala in bo varovanje teh zemljišč odvisno od politične moči ministra za kmetijstvo in okolje, ki varuje, ter politične moči drugih ministrov, ki bodo hoteli izpeljati nekatere legitimne ali pa tudi manj legitimne projekte,« ocenjuje poslanec SD Dejan Židan, ki je lani kot kmetijski minister uvedel odškodnino za spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljiščih, da bi vlagatelje odvrnil od pozidave površin, namenjenih pridelavi hrane.
Država že vrnila 40 odstotkov plačane odškodnine
A je že leto dni po uveljavitvi vladajoča koalicija odškodnino sprva nameravala povsem odpraviti (temu so nasprotovali le v Slovenski ljudski stranki), po burnem odzivu strokovne javnosti pa si je premislila in jo »le« močno oklestila. Odškodnina po novem (od 15. avgusta letos, ko je začela veljati zadnja sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih) znaša od enega do 20 evrov, odmerja se le za zemljišča z bonitetno oceno višjo od 50 in od tlorisne površine objekta, ne več od cele parcele.
Od lanskega julija, odkar se obračunava odškodnina, in do konca letošnjega oktobra se je v državno blagajno nateklo dobrih pet milijonov evrov nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, od tega nekaj manj kot 240.000 evrov po letošnjem Marijinem vnebovzetju, ko se je odškodnina znižala. Toda država je okoli 40 odstotkov zbranega denarja (slaba dva milijona evrov) vrnila vplačnikom, saj je v 15. avgusta uveljavljeni noveli zakona o kmetijskih zemljiščih tudi prehodna določba, po kateri imajo tisti, ki so odškodnino plačali po starem zakonu, po novem pa ne bi bili zavezanci za plačilo oziroma bi plačali manj, upravičeni do vračila celotnega zneska ali razlike. Podatka, koliko upravičencem so vplačano odškodnino že vrnili, na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) nimajo.
Nasilen princip?
Predlagana novela zakona o kmetijskih zemljiščih predvideva, da smejo občine gradnjo na kmetijskih zemljiščih načrtovati le, če je v lokalni skupnosti pozidanih 80 odstotkov ali več obstoječih stavbnih zemljišč, in sicer po temle vrstnem redu: najprej na zemljiščih nekmetijske namenske rabe, potem na zemljiščih kmetijske namenske rabe, ki ne sodijo med trajno varovana, zadnja možnost pa so trajno varovana kmetijska zemljišča. Predlog novele zemljiškega zakona predvideva, da bo s posameznim prostorskim aktom dopustno načrtovati posege na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih, katerih skupna površina ne bi smela presegati 0,25 odstotka površine vseh trajno varovanih kmetijskih zemljišč v posamezni občini.
Dejan Židan se ob tem sprašuje, ali je MKO pri predlaganih spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih upoštevalo mnenje stroke in nevladnih organizacij, kar je bil minister Franc Bogovič obljubil. Od Bogoviča in vlade tudi pričakuje, da bosta spoštovala lastno časovnico in predlog novele zemljiškega zakona v državni zbor poslala še letos. »Zavedam se, da te obljube ne bodo izpolnili, kajti če bi jo hoteli, bi že morala potekati splošna razprava o zakonu, za katero upam, da tokrat ne bo trajala le dva ali tri dni, ampak vsaj trideset dni,« dodaja Dejan Židan, ki se boji, da bo vlada pri določanju trajno varovanih kmetijskih zemljišč ubrala »nasilen« princip. »Primer nasilnega principa je tudi določitev območja Nature 2000. Ta območja so bila določena brez razprave z drugimi interesnimi skupinami, zato so ljudje šele čez čas spoznali, kaj se jim je zgodilo. Sem zaščitnik okolja, toda interesi morajo biti usklajeni,« poudarja Židan.
