Minister Gorenak s takimi izjavami zavaja javnost
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je pred dnevi v intervjuju za Reporter dejal, da so že na začetku novembra, torej pred prvimi demonstracijami, obiskali generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja in ga prosili za njegove usmeritve, kako okvalificirati posamezna dejanja. »Dobili nismo nobenih njegovih usmeritev,« je zatrdil Gorenak.
Na tožilstvu odgovarjajo, da minister s takimi izjavami zavaja javnost. Usmeritve glede nekaterih kazenskopravnih vidikov demonstracij, če bi se te sprevrgle v nasilje, so najprej obravnavali na vrhovnem državnem tožilstvu, in sicer na kolegiju z vodji vseh okrožnih državnih tožilstev, so pojasnili.
Minister državno tožilstvo kot organ pregona pojmuje instrumentalno zgolj kot podaljšano roko policije
Te usmeritve so na tožilstvu dobili tudi predstavniki policije, »v takšnem obsegu, kot je bilo to mogoče, glede na to, da je policija za usmeritve spraševala še pred demonstracijami, ki so se sprevrgle v nasilne«. Z usmeritvami so bila torej seznanjena tako policija kot vsa državna tožilstva, so poudarili na vrhovnem državnem tožilstvu.
Zato ministrove izjave po mnenju tožilstva kažejo, da minister »ne zna in ne zmore delovati v okviru svojih pristojnosti, temveč državno tožilstvo kot organ pregona pojmuje instrumentalno zgolj kot podaljšano roko policije«. To pa je narobe, poudarjajo na tožilstvu, saj je odločanje o kazenskem pregonu izključno v pristojnosti državnega tožilstva.
Odločitev tožilstva je bila pravilna
Minister Vinko Gorenak sicer tudi danes vztraja, da policija ni dobila omenjenih usmeritev. Kot navaja v sporočilu za javnost, je Vrhovno državno tožilstvo na sestanku z vodstvom policije podalo mnenje, da v tej fazi ni možno oblikovati konkretnih pravnih stališč ali usmeritev, ampak so bila podana le mnenja o tem, v okviru katerih poglavij kazenskega zakonika naj policija išče znake kaznivih dejanj.
"Posamezna mnenja so bila podana zgolj v okviru zaprosil, naslovljenih na posamezna okrožna tožilstva za posamezne konkretne dogodke, vendar na podlagi teh mnenj ni mogoče poenotiti pristopa v fazi predkazenskega postopka," so v sporočilu za javnost še zapisali na ministrstvu za notranje zadeve.
Minister Gorenak je v omenjenem intervjuju spomnil tudi na izpustitev treh domnevnih izgrednikov, ker tožilec ni predlagal pripora. "Šele mariborsko tožilstvo je ukrepalo, nato pa sodstvo, zato je tam rezultat popolnoma drugačen, ker je 28 priprtih," je pojasnil Gorenak.
Vrhovno državno tožilstvo je zaradi ukrepov ljubljanskega tožilca ob privedbi treh domnevnih izgrednikov in odločitve, da zanje ne predlaga pripora, opravilo strokovni nadzor. Ta je pokazal, da je bila tožilska odločitev, da se pripor ne predlaga, pravilna, navajajo na tožilstvu.
Vse prej kot nedolžna poteza Gorenaka
Med nadzorom so ugotovili, da ni šlo za napačno tožilsko ukrepanje, temveč za to, da iz podatkov, ki jih je zbrala policija, "ni izhajala zadostna verjetnost, da so bila storjena kazniva dejanja in da so jih izvršile prav privedene osebe".
Ob tem na vrhovnem državnem tožilstvu napovedujejo nadaljnje prizadevanje za odgovorno, zakonito in samostojno izvajanje funkcije pregona. Takšni in podobni posegi ministrstva pa po mnenju tožilstva jasno kažejo, da odločitev o prehodu tožilstva pod pristojnost ministrstva za notranje zadeve "nikakor ni bila nedolžna poteza, ki naj prispeva k večji učinkovitosti postopka".
