Na ministrstvu za pravosodje so glede poročila za zdaj pojasnili le, da obsega pet strani, v njem pa je kronološko opisano odločanje tožilstva oziroma vodenje postopka v primeru Tovšakove. Vsebine poročila pa vsaj za zdaj še niso razkrili javnosti.

Pličanič je od Furlana poročilo o zadevi zahteval po tem, ko je moralo sodišče v kazenski zadevi delavcev na gradbišču Teš odpraviti pripor Hildi Tovšak. Furlan, ki je vodil postopek, je namreč zoper Tovšakovo zahteval sodno preiskavo, a je med njo nekoliko spremenil klasifikacijo očitanega kaznivega dejanja. Ker je za tako spremenjeno očitano kaznivo dejanje lahko odrejen pripor le za 15 dni, Tovšakova pa je bila v priporu že veliko dlje, ji je moralo sodišče pripor odpraviti.

Pripor bi ji sicer sodišče lahko podaljšalo, če bi tožilstvo zoper Tovšakovo pravočasno vložilo obtožni akt. Furlan je v torek za medije zagotovil, da je obtožni akt vložil pravočasno, zagovornik Tovšakove pa je to zanikal. Iz podatkov, ki so jih objavili nekateri mediji, sicer izhaja, da je Furlan obtožni akt na sodišče vložil tik preden je to odločilo o ukinitvi pripora, a ga senat ob odločanju o priporu še ni imel v rokah.

Planet Siol.net je v sredo tudi poročal, da naj bi Furlan obtožni akt vložil še preden je bila sodna preiskava končana, nosil pa naj bi datum 22. maj, čeprav je bil vložen 17. maja. Na Specializiranem državnem tožilstvu so danes za STA pojasnili, da je bila obtožba vložena, ker so bili za to izpolnjeni formalni in vsebinski pogoji. Glede datuma pa navajajo, da je prišlo do tipkarske napake.

V ponedeljek naj bi o zadevi predsedniku Vrhovnega sodišča RS Branku Masleši poročala tudi Višje sodišče v Mariboru in Višje sodišče v Ljubljani.

Zahtevi se nanašata na pregled poslovanja v postopkih za primera Čista lopata in glede delavcev na gradbišču Teš z vidika možnih kršitev pravil o vrstnem redu reševanja zadev, zakonskih rokov za izdelavo sodnih odločb in drugih pravil procesnega vodstva, so v sredo za STA pojasnili na vrhovnem sodišču.

V poročilu Masleši mora Višje sodišče v Mariboru tudi poročati, ali držijo navedbe, da je iz spisa, povezanega z delavci na gradbišču Teš, izginilo več kot 150 listin. Podpredsednik višjega sodišča v Mariboru Branko Reisman za STA danes sicer še ni znal potrditi, ali to drži ali ne, saj zadevo še preučujejo.

Po njegovih besedah se sicer kdaj zgodi, da kakšna listina iz spisa izgine, posebej če gre za odprt spis, ki ga pregledujejo stranke in sodnik. "Včasih se kaj kam založi, prav tako ne moremo izključiti, da stranka pri pregledu enostavno kakšne listine vzame," je med drugim dejal. V primeru, da listine izginejo iz spisa, je po njegovih besedah predvidena obnova spisov, obnovo pa naredi sodnik, ki zadevo obravnava. Obnova se naredi iz kopij originalov in če je uspešna, izginotje spisov na sodni postopek ne vpliva, je še zagotovil Reisman.

Tožilci specializiranega tožilstva: Javni medijski in politični pritiski onemogočajo normalno delovanje tožilstev

Tožilci Specializiranega državnega tožilstva menijo, da so »napadi« na omenjeno tožilstvo v zvezi s postopkom proti Hildi Tovšak nesprejemljivi in nedopustni. V stališču je 16 tožilcev opozorilo, da se zaključki o krivdi in odgovornosti pristojnega državnega tožilca sprejemajo prehitro. Ljubljansko višje sodišče pa se je odzvalo na izjave ministra.

»Politiki in mediji dnevno sprejemajo zaključke o krivdi in odgovornosti pristojnega državnega tožilca, še preden so znana vsa dejstva, ki se ugotavljajo v okviru že odrejenega strokovnega nadzora, kar je v pravni državi edino zakonit postopek,« je zapisano v stališču.

Takšni pritiski onemogočajo normalno delovanje tožilstev

Tožilci so dodali še, da takšni javni medijski in politični pritiski onemogočajo normalno delovanje tožilstev in v javnosti neupravičeno ustvarjajo negativno mnenje o delu državnih tožilcev.

Po poročanju nekaterih medijev naj bi sicer Specializirano državno tožilstvo obtožni akt v primeru sodne preiskave zoper Tovšakovo v zadevi delavcev na gradbišču TEŠ vložilo še preden je bila preiskava končana, obtožni akt pa je nosil datum 22. maj, čeprav je bil vložen 17. maja. Na omenjenem tožilstvu so danes pojasnili, da je bila obtožba vložena, ker so bili za to izpolnjeni formalni in vsebinski pogoji. Glede datuma pa navajajo, da je prišlo do strojepisne napake.

Odziv Višjega sodišča

V zvezi s še enim primerom Tovšakove ter na izjave ministra za pravosodje Senka Pličaniča za časnik Večer so se odzvali tudi na Višjem sodišču v Ljubljani.

V sporočilu za javnost so zapisali, da je Pličanič v intervjuju kot primer neučinkovitosti sodstva navedel, da je sodba v primeru Čista lopata zoper Tovšakovo postala pravnomočna 21. marca letos, sodišče pa je nalog za izvršitev sodbe izdalo šele 21. maja. »Sodba v zadevi Čista lopata je res postala pravnomočna 21. marca, ko jo je sodišče druge stopnje po opravljeni seji razglasilo. Vendar pa sodbe takrat še ni bilo mogoče izvršiti. Po določbah zakona o kazenskem postopku postane sodba izvršljiva, ko je izdelana v pisni obliki in vročena strankam,« so pojasnili.

Informacijo o izvršljivosti prejeli 17. maja po 14.30 uri

Potem ko je sodišče druge stopnje svojo sodbo po opravljeni seji razglasilo, jo je morala sodnica poročevalka izdelati z obrazložitvijo, so zapisali na sodišču. »Sodbo v izjemno obsežni zadevi, v kateri je spis obsegal kar 16.000 strani, sodba in sklep, ki sta bila s pritožbami napadena, 348 strani, enajst pritožb pa 260 strani, je sodnica z intenzivnim delom izdelala v roku enega meseca in petnajstih dni«, so pojasnili in dodali, da je bila sodba Tovšakovi in njenemu zagovorniku vročena 13. maja. Dokazila o vročitvi so na okrožnem sodišču prejeli 16. in 17. maja.

Informacijo o izvršljivosti je predsednica senata po podatkih višjega sodišča prejela 17. maja po 14.30 uri in šele takrat je lahko izdala nalog za izvršitev kazni. Ker je bil pripor za Tovšakovo že odpravljen, je bilo mogoče izvršitev kazni izvesti tako, da je sodišče poslalo poziv, naj se zglasi na prestajanju kazni. Okrožno sodišče je Tovšakovi tak poziv poslalo 21. maja 2013, so pojasnili na sodišču.