Čeprav večina udeležencev športnega dneva brezdomcev na smučkah ni stala že kakih dvajset let, nekateri pa sploh še nikoli, strahu med pregledovanjem pravkar izposojene smučarske opreme in pogledovanjem proti belim strminam ni bilo čutiti. »To je tako kot plavanje. Ko enkrat znaš, ne pozabiš nikoli,« je bil samozavesten eden izmed dvajsetih kraljev ulice, ki so se včeraj v organizaciji društva Kralji ulice podali na enodnevno osvajanje kranjskogorskega smučišča.
Neučakano in s širokimi nasmehi na obrazu so si zapenjali težke smučarske čevlje, si popravljali kape in smučarska očala ter naredili sprva nekoliko previdne, potem pa že vedno bolj pogumne odrive proti vlečnici. V ljubljanskem društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev so tako k pohodom, plavanju in med brezdomci najbolj priljubljenemu športu, nogometu, na seznam športnih aktivnosti, ki jih omogočajo svojim varovancem, prvič dodali še smučarski dan v Kranjski Gori.
Najprej delavnica, nato na smuči
»Zanimanja je bilo toliko, da bi lahko napolnili več deset avtobusov,« je bil zadovoljen predsednik društva Bojan Kuljanac in hkrati dodal, da si bo zares oddahnil šele, ko bodo vsi ponovno varno sedeli v obeh kombijih proti Ljubljani: »Ker nekateri niso smučali že več kot dvajset let, smo pred smučarskim dnem zanje pripravili posebne delavnice, kjer so se seznanili s pravili smučanja in obnašanja na smučišču.« Delavnice, ki je bila tudi pogoj za udeležbo na smučarskem dnevu, so se udeležili vsi ljubitelji smučanja, ki so včeraj komaj čakali, da se spustijo z vrha proge.
»Gremo, gremo,« so hitrejši vzpodbujali tiste, ki so še zadnjič potipali, ali je smučarska karta varno spravljena, in preverili, ali je bunda dobro zapeta. »Na položnih progah se bom najprej ogrel, potem pa grem na Vitranc,« je povedal Žiga, ki je nazadnje smučal pred petimi leti, preizkusil je tudi že kranjskogorski teren, zato ga strmina ni skrbela. Nekoliko bolj previden je bil njegov prijatelj Andrej, ki vijuganja po zasneženih hribih ni preizkusil že več kot dvajset let: »Seveda bom sprva nekoliko bolj previden, saj ne vem, koliko tehnike se še spomnim iz časov, ko sem nazadnje smučal. Katere proge bomo preizkusili, pa se bomo odločili skupaj s prijatelji.«
Bolj pogumni smučarji, ki občutka za zavoje v nogah še niso popolnoma izgubili, so se takoj, ko so prejeli karte in vso opremo, že »izmuznili« proti vlečnici, ki se je vzpenjala na vrh nekoliko bolj strme proge, medtem ko so se drugi v skupini odpravili proti krožnikom na progi za začetnike. Potem ko so se tudi tisti, ki so za lovljenje krožnika potrebovali nekaj več poskusov, uspešno povzpeli na vrh hriba, so kralji ulice končno naredili prve zavoje po sveže zapadlem snegu. »Malo negotovosti je še vedno prisotne, ampak ne bomo šli na vrat na nos. Občutki so super, smučke tudi in kasneje bom gotovo preizkusil še kakšno bolj strmo progo,« je bil po prvi vožnji nasmejan Danilo in se, preden se je na svojih dolgih elankah ponovno postavil v vrsto pri vlečnici, še pošalil: »Verjetno bom vsaj dvakrat padel. Ni pravega smučarskega dne, če snega vsaj malo ne okusiš tudi od blizu.«
Dobra volja in utrujene noge
Na strmini pa je že bil tudi Andrej, ki je prvotno previdnost kmalu zamenjal za samozavestno lovljenje ravnotežja na smučeh. »Super je, le noge me že bolijo,« ni skrival navdušenja, ko se je, čeprav nekoliko zasopihan, ustavil pod vznožjem proge. »Uživala bom na polno, saj rada smučam. Čeprav imam nekaj zdravstvenih težav, sem se odločila, da se ne bom smilila sama sebi, ampak želim biti čim bolj aktivna in tudi s športom izboljšati počutje,« je še dodala Tatjana, ki je v skupinici sicer edina zastopala nežnejši spol.
Kralji, ki so ulico lahko vsaj za en dan zamenjali za smučišče, so se po prvih skupnih zavojih hitro porazgubili po kranjskogorskih progah in vsak je našel strmino, ki mu je najbolj ustrezala. »Res z odprtimi rokami zagrabijo vsako priložnost, ki jo dobijo. Tudi ko gremo na kakšne športne tekme, naši res uživajo in navijajo s srcem,« je bil dobre volje svojih kraljev ulice vesel Kuljanac in poudaril, da je šport tudi pomemben del reintegracije ter hkrati pomaga pri pridobivanju samozavesti, zato upa, da bo včerajšnji športni dan postal del vsakoletne tradicije društva. »Pri tem smo odvisni od donacij, saj si brez njih takšnih aktivnosti ne bomo mogli privoščiti,« je še opozoril predsednik društva, ki ostaja optimističen: »Kljub krizi so nekateri še vedno pripravljeni pomagati tistim, ki so pomoči še bolj potrebni. Donirali so nam smučarske karte in kosilo, prejeli smo nekaj opreme in smučarskih oblačil, drugo pa smo si lahko izposodili po zelo ugodni ceni.«