Po ugotovitvi, da se za dve leti, kolikor je ostalo do konca mandata sedanje vlade, nima smisla lotevati velikih organizacijskih sprememb v njej, premierka Alenka Bratušek pospešeno išče manjkajoča ministra. Tako se je včeraj pogovarjala z nekdanjim predsednikom računskega sodišča Igorjem Šoltesom, navzoča pa sta bila tudi predstavnik Iniciative zdravnikov, kirurg Erik Brecelj, in njegov poklicni kolega, trenutno pa poslanec PS, Darko Jazbec.

Šoltes nam je povedal, da so se na srečanju pogovarjali o problematiki v zdravstvu in o možnosti, da bi prevzel vodenje zdravstvenega resorja. »Dokončna odločitev bo znana v prihodnjih dneh,« je dejal nekdanji predsednik računskega sodišča. Šoltes torej ponujenega ministrskega mesta vsaj za zdaj ni zavrnil, po naših informacijah pa obstaja velika verjetnost, da bo vodenje zdravstvenega resorja sprejel, če ga bo podprla zdravniška stroka.

Pomembna je (tudi) avtoriteta

Na včerajšnjem sestanku navzoča kirurga sta imenovanju Šoltesa naklonjena. »Za leto in pol, kolikor časa preostane do volitev, je smiselno postaviti človeka, ki se ne bo zgolj učil. Igor Šoltes pozna javno naročanje. Vsaj na tem področju bo lahko kaj naredil, v tem kratkem času pa bi bilo mogoče kaj spremeniti tudi pri vodenju javnih zavodov in njihovih svetih. Mislim tudi, da v tem trenutku ni čas za zdravnika na čelu ministrstva za zdravje,« je dejal Erik Brecelj. Na sestanek k predsednici vlade je šel na njeno povabilo, govorili pa so tudi o finančnem problemu zdravstva, ki ga bo po oceni Breclja težko rešiti v kratkem času. »Najprej je treba sprejeti ukrepe, ki bodo pokazali, da v zdravstvu želimo delati racionalno, šele potem lahko zahtevamo dodaten denar. Postaviti je treba tudi osnove za reformo. Nemogoče je, da bi bila sprejeta v letu in pol, kljub temu pa se da narediti veliko koristnega,« ugotavlja Brecelj.

Tudi Darko Jazbec poudarja, da Šoltes dobro pozna problem korupcije in drugih anomalij v zdravstvu. »Vem pa, da korupcije v tem sistemu ne more biti za 500 milijonov evrov, kot so pred časom govorili. Vem tudi, da reševanje tega problema še ne pomeni rešitve zdravstvenega sistema. Tega pestijo širše težave, ki so med drugim povezane s statusom javnih zavodov in sistemom javnih uslužbencev,« ugotavlja. Da Šoltes ni vpet v zdravniške kroge, pa je tudi po Jazbečevi oceni lahko prednost: »Zaveda se, da vseh dimenzij zdravstva ne pozna, zato se bo naslonil na stroko. Pomembno pa je, da je avtoriteta, in pričakujemo lahko, da bo za svojimi predlogi stal.«

Izbira kaže, da je boj proti korupciji prioriteta vlade

Predsednik zdravniške zbornice prim. Andrej Možina nam je potrdil, da se je tudi on s predsednico vlade o novem ministru že pogovarjal, iz razgovora pa je razbral, da ima v mislih Igorja Šoltesa. Ker pa njegovih pogledov podrobneje ne pozna, se o tem, ali bi bil Šoltes primeren minister, še ni mogel opredeliti. »Da nima prav veliko neposrednih izkušenj z zdravstvenim sistemom, je lahko sicer prednost. S korupcijo je treba temeljito počistiti, zmotno pa bi bilo staviti zgolj na boj proti njej. Zdravstvo potrebuje nove finančne vire in resne strukturne spremembe,« je opozoril. Dodal je, da je zdravstvo trenutno najzahtevnejši resor, bodočemu ministru pa so v zbornici pripravljeni ponuditi svojo pomoč.

Predstavniki koalicije so pred povabilom Šoltesu po naših informacijah kar nekaj časa iskali strokovnjaka iz zdravstva, ki bi bil pripravljen sprejeti ministrsko mesto. A so bili nekateri od njih za del koalicije nesprejemljivi, nekaj pa naj bi jih ministrovanje odločno zavrnilo. Ocenili naj bi namreč, da so možnosti za uspeh reforme zelo majhne. Hkrati je ta sistem sredi hude finančne krize, v vladi pa za njeno blaženje glede na dosedanje dogajanje niso preveč zagreti. Tako so se v krogih blizu premierke začeli ozirati tudi po primernih kandidatih zunaj zdravniških vrst; Šoltes, ki je lani pri pripravi predlogov za reševanje javnega zdravstva sodeloval z Iniciativo zdravnikov, je bil nekakšna logična izbira. Njegova opozorila glede pasti javnega naročanja in drugih stranpoti zdravstva so se ujela z vzdušjem v vladi (in širši javnosti), ki kot ključen problem izpostavlja korupcijo.

Erjavec ni navdušen

Vodenje ministrstva za zdravje je sicer doslej pripadalo stranki upokojencev. Kot nam je včeraj dejal prvak DeSUS Karl Erjavec, s pogovorom Bratuškove s Šoltesom ni seznanjen. Pričakuje pa, da njegova stranka v primeru, če bo premierka na čelo zdravstvenega resorja postavila svojega človeka, pri številu ministrskih mest ne bo prikrajšana in ji bo pripadlo vodenje enega od drugih resorjev. Nikakor pa Šoltesa niso pripravljeni sprejeti v kvoto ministrov DeSUS. Po Erjavčevih besedah v svojo kvoto tudi zaradi dosedanjih izkušenj ne bodo sprejeli nikogar, ki ni dolgoletni član njihove stranke.

Očitno pa prvaku DeSUS morebitna postavitev Šoltesa za ministra za zdravje ne bi bila najbolj po godu, saj je moral vodenje okoljskega ministrstva zapustiti prav zaradi računskega sodišča pod Šoltesovim vodstvom. To je namreč takratnega premierja Boruta Pahorja pozvalo, naj Erjavca razreši, ker ni odpravil nepravilnosti na področju ločenega zbiranja odpadkov. Vendar pa nam je prvak DeSUS včeraj dejal, da zaradi vstopa Šoltesa v vlado z ministrskega mesta najbrž ne bo odstopil, in priznal, da nekdanjemu predsedniku računskega sodišča nestrokovnosti ni mogoče očitati.

Mnenja, ali bi bil Šoltes dobra izbira za vodenje zdravstvenega resorja, so v največji vladni stranki PS sicer nekoliko različna, je pa mogoče slišati, da bi bila to vsekakor dobra politična poteza. Pričakujejo namreč, da bi se z njegovim imenovanjem za zdravstvenega ministra rešili konkurenčne stranke, ki jo namerava na levici ustanoviti Šoltes, oziroma da se bo nekdanji predsednik računskega sodišča po vstopu v vlado pridružil PS in pomembno okrepil njene vrste.