Po besedah Bratuškove bo nepremičninski davek najmanj negativno vplival na gospodarsko aktivnost v državi, saj so davki na potrošnjo, vključujoč okoljske dajatve in davke na premoženje, v nasprotju z direktnimi davki (dohodnino, davkom od dohodka pravnih oseb in prispevki za socialno varnost) najmanj škodljivi za gospodarsko rast.
Za pomembno povečanje davka na nepremičnine se je vlada odločila tudi zato, ker se iz teh dajatev zdaj nabere relativno nizkih 0,6 odstotka BDP, medtem ko je v razvitih deželah ta delež lahko tudi trikrat višji. V Evropi tudi ni neobičajno, da se prihodke iz obdavčitve nepremičnin razdeli med različne politične ravni, se je premierka odzvala na Bogovičev očitek, da z razdelitvijo davčnih prihodkov med državo in občine slednjim na neki način jemlje osnovno stanovanjsko, prostorsko in gospodarsko politiko na občinski ravni.
Polovica pobranega nepremičninskega davka (predvidoma 240 milijonov evrov) bo namenjena znižanju proračunskega primanjkljaja, kajti politika, po kateri se je samo varčevalo, je bila po besedah Bratuškove napačna. »Tako vaša kot naša vlada sta že krčili izdatke, zato je po naši oceni prav, da posežemo tudi v prihodke,« je dejala predsednica vlade in zagotovila, da kljub povišanju davka na dodano vrednost in načrtovanemu dodatnemu davku na prejemke ter uvedbi nepremičninskega davka pri uravnoteževanju javnih financ še vedno sledijo formuli dve tretjini na odhodkovni strani proračuna in ena tretjina na prihodkovni. mk
