»Oblast, ki v trenutku, ko se tradicionalni mediji soočajo z eno najhujših kriz v svoji zgodovini, razmišlja o možnosti, da bi povišala davek na tisk, bi moralo biti sram. To je napačna odločitev v napačnem času. Namesto da bi vlada že tako opešani industriji pomagala prebroditi krizo, finančno in z ustrezno politiko, jo poskuša še obrcati.« Tako je Aidan White, nekdanji predsednik Mednarodne zveze novinarjev ter zdajšnji direktor mednarodne Koalicije za etično novinarstvo, ki deluje pod okriljem Unesca, na pravkar končani konferenci Omrežja za profesionalizacijo medijev v JV Evropi komentiral informacijo, da slovenska vlada razmišlja o 11,5-odstotnem dvigu DDV na tisk.

White poudarja, da je povsem jasno, da zlasti tiskani mediji krize, ki utegne trajati deset let in več, brez pomoči države ne bodo prebrodili. Če pomoči ne bo – ta mora biti namenjena predvsem spodbujanju profesionalnega in etičnega novinarstva – bodo mediji v propad drveli še hitreje. Posledice pa bodo hude: še več bo slabega novinarstva, še več nezadovoljstva v javnosti in še več sodnih postopkov zoper novinarje, ki so zlasti v JV Evropi močan vzvod samocenzure. V Srbiji na primer poteka več kot 260 sodnih postopkov zoper novinarje. Sicer pa je novinarje strah tudi brez sodnih pregonov – za delovno mesto. Na Hrvaškem po podatkih Hrvaškega novinarskega društva v povprečju izgubi službo 29 novinarjev na mesec, v Italiji je ogroženih okoli 70 časopisov oziroma 4000 delovnih mest...

V vse več evropskih državah se usodnosti trenutka za medije – in s tem za demokracijo – zavedajo. Pomagajo jim neposredno, s subvencijami, in posredno, z nižjimi davčnimi stopnjami. Zahteve po povišanju subvencij se zaradi krize krepijo, kakovost pa, kot kaže, postaja vse pomembnejše merilo za dodeljevanje. V Avstriji naj bi tako v prihodnje o upravičenosti do subvencije odločalo tudi spoštovanje profesionalnih norm in novinarskega kodeksa.

Reutersov inštitut za novinarske študije je lani objavil analizo o neposrednih in posrednih subvencijah medijem v šestih razvitih državah, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, Italiji, Veliki Britaniji in ZDA. Pokazalo se je, da so na Finskem iz javnih sredstev medijem leta 2008 namenili 130 evrov na prebivalca, v Italiji 40 evrov, v ZDA pa pet evrov na prebivalca. V Sloveniji, kot rečeno, vlada razmišlja o dvigu DDV na tisk, z razpisom pa je razdelila 2,3 milijona evrov subvencij. Spoštovanje novinarskega kodeksa – sodeč po izbranih kandidatih – o subvenciji zagotovo ni odločalo...

Tiskane medije evropske države večinoma podpirajo posredno, na primer z nižjim DDV. Veliko držav medije podpira tudi neposredno. Peterica evropskih držav iz Reutersove raziskave je časopisom leta 2008 pomagala z več kot tremi milijardami evrov. Sicer pa neposredne subvencije tisku v nobeni državi ne presegajo 15 odstotkov celotnega javnega financiranja medijev. V Italiji je na primer RAI leta 2008 dobila kar 1,7 milijarde evrov, tiskani časniki pa 160 milijonov evrov, letos od načrtovanih 120 milijonov le okoli 70 milijonov evrov.

Tiskani mediji deprivilegirani

Podobno razmerje je v Avstriji, kjer vlada za delovanje javne televizije nameni 600 milijonov na leto, za tiskane medije pa komaj šestdesetino te vsote. To je krivično, trdijo v Združenju avstrijskih časopisov, ki je združenje založnikov. Zato zahtevajo bistveno povečanje skupne vsote, ki jo Avstrija že od leta 1975 namenja tiskanim medijem za distribucijo, za ohranjanje regionalne raznolikosti in ohranjanje kvalitete. Združenje dokazuje, da tiskani dnevniki in tedniki dosegajo 85 odstotkov bralcev in s tem enak javni doseg kot ORF, v kvaliteti novinarskega dela pa v ničemer ne zaostajajo.

Poleg zvišanja se združenje zavzema tudi za reformiranje dosedanjega sistema subvencij, ki da je preveč pisan na kožo »dvornim« časnikom in zastarel. Zdaj najvišje denarne podpore – za ohranjanje raznolikosti – dobivajo največji časniki. Die Presse, ki je v lasti Styrie, je na primer letos prejel 941.000 evrov, njegov konkurent Der Standard pa 877.000 evrov. Po novem naj bi subvencije dobivali tudi spletni mediji in spletne radijske postaje. Letos je zaradi varčevalnih ukrepov skupna vsota subvencij znašala »le« 10,8 milijona evrov (lani 12,4 milijona evrov, leta 1992 kar 21,6 milijona evrov). Pogajanja o povišanju subvencij – na kar 50 milijonov evrov – naj bi sicer trajala več mesecev, a za zdaj kaže, da imajo precejšnje možnosti za uspeh. Novinarske organizacije so v ponedeljek predlagale tudi bistveno drugačne kriterije. Ključna naj bi bila kvaliteta, s tega vidika pa bo pomembno tudi, ali se časnik drži novinarskega etičnega kodeksa oziroma ali je član samoregulacijskega Tiskovnega sveta.

Kot kaže v ponedeljek objavljeni seznam medijev, ki bodo deležni slovenskih državnih subvencij za medije – razdeljenih je bilo 2,3 milijone evrov – spoštovanje profesionalnih in etičnih norm zagotovo ni bilo odločilno merilo za razdelitev denarja.

Subvencije za »prijazne« medije

Na spletni strani ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki je objavilo rezultate razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev, niso objavili tudi zavrnjenih medijev, a iz objavljenega seznama je razvidno, da je bilo od večjih medijev uspešno le Delo, ki mu je ministrstvo 25.000 evrov dodelilo za nedeljske vsebine. Največ denarja, dobrih 106.000 evrov, je dobila velenjska televizija VTV Studio. Zanimiva podrobnost je, da je premier Janez Janša na njej letos gostoval že dvakrat. Pomurska televizija TV Idea, na kateri je prav tako nedavno gostoval Janša, pa bo za Pomurski dnevnik prejela okroglih 100.000 evrov.

Deset prijaviteljev v kategoriji splošnoinformativnih medijev je za financiranje programskih vsebin dobilo po 25.000 evrov. Med njimi je podjetje Časnik, ki izdaja spletno stran Časnik.si, »spletni magazin konservativne, katoliške in klasično liberalne usmeritve«. Pod enega od prispevkov se je preteklo soboto podpisal Peter Lah, ki je predsedoval strokovni komisiji za ocenjevanje projektov tega medijskega razpisa. S 25.000 evri si bosta izhajanje v težkih časih olajšala tudi Reporter in Demokracija. Založniško podjetje Prava smer, ki izdaja revijo Reporter, je subvencijo dobilo za projekt Slovenija na razpotju. Razvojni izzivi za prihodnost. S projektom Slovenija in izzivi časa pa je komisijo prepričalo podjetje Nova obzorja, katerega solastnika sta stranka SDS ter Dejan Kaloh, nekdanji odgovorni urednik provladnega portala Politikis in sedanji svetovalec ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka (SDS). Podjetju Borisa Tomašiča je bilo za projekt Pogovor in pika dodeljeno blizu 24.000 evrov. Ali je strankarska pripadnost kaj pomagala pri tem, ne vemo, je pa na spletni strani SDS objavljen posnetek, na katerem Tomašič, »človek z bogatimi podjetniškimi izkušnjami«, govori o programu razvoja stranke SDS.

Za projekt V srcu družine je skoraj 12.000 evrov prejel zavod Iskreni.net. Kot »ena najmočnejših organizacij civilne družbe na področju družine v Sloveniji«, kot se opisujejo na svoji spletni strani, so močno nasprotovali sprejetju družinskega zakonika. Še enemu katoliško usmerjenemu mediju, radiu Ognjišče, so za projekt Veliko povemo! podelili 72.000 evrov.

Na razpisu so bili uspešni tudi trije radii v lastništvu ali solastništvu Infoneta radijskega mogotca Lea Oblaka. Radio Belvi bo za projekt Aktualno na Gorenjskem dobil skoraj 10.000 evrov, radio Robin za Goriška danes 57.000 evrov, še 72.000 evrov pa bo prejel Koroški radio za projekt Veš? Vem! Koroški radio.

Mariborski utrip, brezplačnik, ki je za »splošnoinformativne vsebine« prejel 25.000 evrov, je v Mariboru znan predvsem po svoji proobčinski usmerjenosti. Kolumne so občasno pisali župani in podžupani. Finančne težave brezplačnika so tako z neposrednimi oglasi kot s piarovskimi prispevki reševala (in vsebinsko polnila) številna mariborska javna podjetja.

Kot je znano, MIZKŠ financira največ polovico vrednosti posameznega prijavljenega projekta. Projekte so poleg omenjenega nekdanjega dekana ljubljanske fakultete za medije (FAME) dr. Laha ocenjevali še predavateljica na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo, informatiko dr. Suzana Žilič Fišer, dekanka FAME dr. Mateja Rek in prodekanka za izobraževanje na novomeški fakulteti za informacijske študije dr. Nadja Damij.