Zelena luč iz Bruslja je Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ujela nepripravljeno za upravljanje s slabimi terjatvami bank. Še več, od treh ključnih pogodb, ki jih morajo z DUTB skleniti banke, je bila v sredo podpisana le tista o prenosu terjatev bank, medtem ko je bila pogodba o upravljanju terjatev bank še včeraj trn v peti vseh vpletenih.
Čeprav bo DUTB ali tako imenovana slaba banka danes uradno postala lastnica 2,3 milijarde evrov slabih terjatev NLB in 1,15 milijarde evrov terjatev Nove KBM, velikih premikov pri sanaciji bančnega sistema do novega leta ni pričakovati. Neuradno naj bi del krivde zato nosili tudi največji slovenski banki, ki prepočasi pripravljata dokumentacijo o slabih posojilih. V vmesnem času pa ostaja DUTB brez ustreznih dokumentov in posledično brez možnosti upravljanja slabih terjatev, za katere bodo do nadaljnjega skrbele kar banke same – in bodo za to tudi plačane.
DUTB naj bi upravljanje vseh slabih posojil NLB, NKBM in tudi Abanke Vipe prevzel po aprilu prihodnje leto. Tu omenimo, da do prenosa Abankinih slabih terjatev na DUTB še ni prišlo, saj mora vlada v Bruselj poprej poslati podroben načrt sanacije Abanke in nato počakati na njegovo odobritev. Medtem bo DUTB v več paketih, skupno naj bi jih bilo okoli pet, na svoj sedež prenašal dokumentacijo slabih posojil iz preostalih dveh bank.
V tem kontekstu je težko razumeti dogovor med DUTB ter bankama NLB in NKBM, po katerem bosta ti vsaj še nekaj mesecev sami upravljali dobršni del slabih terjatev. Prvič, obe banki sta s svojimi preteklimi odločitvami dejansko pripomogli k nastanku istih slabih posojil. Drugič, plačilo za upravljanje terjatev je neodvisno od učinkovitosti upravljanja. In tretjič, DUTB bo prihodnji teden izdal obveznici, s katerima bo plačal prenos vseh terjatev NLB (711 milijonov evrov) in NKBM (422 milijonov evrov), kar zagotovo ne bo motiviralo bank k boljšem upravljanju že prodanih terjatev.
Kot rečeno, bo DUTB prihodnji teden izdal dve- in triletno obveznico v skupni vrednosti 1,13 milijarde evrov. Posrednik pri prodaji bo britanska HSBC, ena največjih bank na svetu. Čeprav se zdi izbira ekstravagantna, saj gre v osnovi za preprosto operacijo, v kateri potujejo obveznice od izdajatelja, torej DUTB, prek Klirinške depotne družbe KDD do NLB in NKBM, so viri na DUTB pojasnili, da je izbira plod negotovih razmer. V primeru, da bi moral DUTB po denar tudi neposredno na finančne trge, bi izjemen poseg HSBC ta proces občutno olajšal. Hkrati pa želi DUTB zagotoviti, da bodo banke lahko njene obveznice zastavljale kot zavarovanje za poceni likvidnostna posojila pri Evropski centralni banki. Izbira HSBC za posrednika pri izdaji obveznic naj bi možnosti za uresničitev tega cilja dodatno povečala. Koliko bomo davkoplačevalci zavoljo mirnejšega spanca (pre)plačali izdajo obveznic, včeraj še ni bilo znano.
