Zaradi dolgov, ki jih je po tragični smrti zdravnik Saša Baričevič zapustil svojim staršem, se razvnema oster boj za prevlado nad medicinskim centrom Barsos – pred kratkim je namreč 40-odstotna lastnica in soustanoviteljica centra Cvetka Dragoš Jančar, dr. med., prejelaponudbo družine Baričevič za odkup njenega deleža. Ker pa je pokojni zdravnik svojim sorodnikom, zdajšnjim lastnikom večinskega deleža Barsosa, zapustil za več sto tisoč evrov dolgov, se postavlja vprašanje, kdo bi lahko bil dejanski kupec, v javnosti pa so že zaokrožila nekatera imena, ki bi lahko stala za omenjeno ponudbo. Vrednost Barsosa, ki skrbi za okoli 6000 pacientov, naj bi bila sicer ocenjena na več kot milijon evrov.

Nekdanji Majzljev pomočnik za direktorja centra

Po informacijah naših virov sta se za vstop v lastništvo Barsosa še lani zanimala nekdanji direktor Mobitela Anton Majzelj in Damijan Janković. Majzelj nam je včeraj odločno zanikal, da bi se zanimal za lastništvo Barsosa, a je hkrati potrdil, da se je družina Baričevič res obrnila nanj. »Družino Baričevič poznam, na kar sem tudi ponosen, in sem jim tudi kdaj pomagal oziroma sem jim svetoval o kakšni zadevi. Za nakup lastniškega deleža se pa nisem zanimal,« je poudaril upokojeni Majzelj. Ob tem je zanimivo, da je bil na lanski skupščini – vpis nove družbeniške pogodbe je sicer kasneje zakonita zastopnica Barsosa Dragoš-Jančarjeva uspešno izpodbijala na sodišču – za novega direktorja postavljen Aljoša Pečan Gruden. Nečak vidne članice SD Brede Pečan, ki je v zadnjih letih zamenjal kar nekaj služb, je bil med drugim tudi Majzljev pomočnik za pravne zadeve na Mobitelu.

»Kaj sem jim svetoval pred časom in kdo jim je svetoval, sploh ni pomembno,« je vprašanje, ali je predlagal novega direktorja Barsosa, komentiral nekdanji prvi mož Mobitela. Bolj zgovorna je bila Dragoš-Jančarjeva, ki je lanskoletno skupščino, na kateri je bil izvoljen novi direktor, označila za solistično: »Omenjenega gospoda kot odgovorna oseba podjetja ne poznam. V podjetju ni zadolžen za nič in ga v njem nikoli ni bilo. Družbeniška pogodba tega tudi ne predvideva.« Po njenem mnenju so si Baričevičevi želeli za direktorja svojega človeka, »ki nima pojma ne o vodenju zdravstvene ustanove ne o obveznostih do uporabnikov, bi pa omogočil odplačevanje zasebnega kredita«.

Janković ne želi komentirati sestanka na Barsosu

Kakšne načrte bi lahko imel z Barsosom sin ljubljanskega župana, smo se včeraj pozanimali tudi pri Damijanu Jankoviću. Vendar nam je tako kot Majzelj zanikal, da bi se zanimal za lastništvo medicinskega centra, čeprav naj bi se po naših informacijah lani prav v Majzljevi družbi pojavil na sestanku v Barsosu. »Udeležujem se velikega števila sestankov, tako da tega ne želim komentirati. Lahko pa povem, da ni bila nobena od naših družb zainteresirana za nakup lastniškega deleža v Barsosu,« je še dodal Janković.

Po mnenju zakonite zastopnice centra Dragoš-Jančarjeve bi bilo za podjetje najbolje, da bi bil lastnik en in politika upravljanja enotna. »Zato sem dedičem pred meseci predlagala, ali odkup njihovega deleža ali prodajo svojega. Ker pa je družina očitno v finančnih težavah, saj so oktobra 2012 prenehali plačevati kredite po pokojnem Baričeviču, ki jih je pri NLB najel za adaptacijo počitniške hišice in pasjih hišic na Javorju ter jih dodatno zavaroval z menicami podjetja, predvidevam, da za odkup nimajo denarja,« pojasnjuje Dragoš-Jančarjeva. Ob tem še poudarja, da gre za neenak položaj obeh lastnikov: »enega, ki v podjetju aktivno dela, in drugega, ki je zgolj solastnik s povsem drugimi interesi«.

Spomnimo, da je med Baričevičevimi upniki tudi gradbinec v stečaju SCT, na svojo odškodnino pa še vedno čaka Stanislav Meglič, ki so ga Baričevičevi bulmastifi hudo poškodovali marca 2006. Dragoš-Jančarjeva ob tem poudarja, da je NLB v začetku tega leta unovčila menice v višini 7000 evrov. Po njenem mnenju protizakonito, saj jih je Baričevič izdal brez njene vednosti: »Če bi z unovčevanjem menic nadaljevali, bi bilo resno ogroženo izvajanje obveznosti po pogodbi z ZZZS in MOL.«

Celotni prihodki Barsosa so se sicer po javno dostopnih podatkih v zadnjih letih gibali med 1,5 in 1,8 milijona evrov, zadnja tri leta pa posluje z minimalno izgubo, ki je lani znašala slabih 15.000 evrov. In zakaj bi se nekdo, ki ni iz stroke, zanimal za medicinski center? »Zaradi prestiža. Investicija ni donosna, je pa varna in stalna. Po petdesetem letu pa tudi koristna in dobrodošla,« je prepričana zakonita zastopnica Barsosa.