Teden mobilnosti izpostavlja lastna prizadevanja posameznikov za čistejši zrak

V pobudi evropskega tedna mobilnosti sodeluje 32 občin

Sodelovanje v pobudi je letos potrdilo 32 slovenskih občin, katerih prebivalci se tako lahko pridružijo desetinam milijonov ljudi po vsej Evropi. Nekatere občine bodo začasno zaprle del svojih ulic za avtomobile, vse pa pripravljajo vrsto prireditev in izvedbo različnih ukrepov za trajnostno mobilnost. Občine lahko kadarkoli v tednu mobilnosti pripravijo dan brez avtomobila in zaprejo mestna središča za motorni promet, sicer pa je tej pobudi namenjen zadnji dan evropskega tedna mobilnosti, 22. september.

Koordinator izvedbe projekta v Sloveniji je letos prvič ministrstvo za infrastrukturo in prostor, minister Samo Omerzel pa se bo po navedbah ministrstva aktivno vključil v dogajanja v prihodnjem tednu.

Od vsega začetka v projektu evropskega tedna mobilnosti sodeluje Maribor, kjer bodo prizorišča dogajanja letos na Trgu svobode, Trgu Leona Štuklja in na Lentu. Sodelujoči želijo z aktivnostmi občanom predstaviti čim več oblik trajnostnega obnašanja v prometu in jih hkrati vzpodbuditi k aktivnejšemu načinu preživljanja prostega časa v želji, da spoznajo, da je rekreacijski način opravljanja vsakodnevnih obvez lahko tudi prijetna zamenjava za vožnjo v osebnem avtomobilu. Med drugim bo v ponedeljek, 16. septembra, v Mariboru potekal dan javnega prevoza, ko bo organiziran brezplačni prevoz z mestnim avtobusom.

Izvedba trajnih ukrepov eden osrednjih ciljev evropskega tedna mobilnosti

Že več let v pobudi sodeluje Mestna občina Velenje, kjer bodo tudi letos izvedli nekaj trajnostnih ukrepov. Med drugim bodo uredili novo avtobusno postajališče z nadstrešnico pri mestnem stadionu in Medpodjetniškem izobraževalnem centru, namestili bodo več novih stojal za kolesa ter uredili dve novi BICY postaji. Dan brez avtomobila pa pripravljajo v sredo, 18. septembra, med 9. in 15. uro na Rudarski cesti.

Tudi v Ljubljani, kjer so sicer za ves teden pripravili zelo veliko aktivnosti, ob letošnjem tednu mobilnosti uvajajo dva trajna ukrepa. Prvi je preureditev in trajna zapora Slovenske ceste na odseku Gosposvetska-Šubičeva, drugi pa uvedba električnega minibusa v zaprtih conah mestnega središča. Otvoritvena vožnja bo v ponedeljek, 16. septembra, ob 14.30 izpred mestne hiše.

Prav izvedba trajnih ukrepov - lani je 2158 lokalnih skupnosti iz 39 držav uvedlo 7717 trajnih ukrepov - je eden od osrednjih ciljev evropskega tedna mobilnosti. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je v sodelovanju s Slovensko platformo za trajnostno mobilnost zato letos pripravilo posebno podporo občinam pri načrtovanju in izvedbi trajnih ukrepov s področja trajnostne mobilnosti.

Nacionalna koordinatorka evropskega tedna mobilnosti Polona Demšar Mitrovič je ob tem opozorila na kopico zanimivih gradiv in iger za vrtce, osnovne in srednje šole, ki so na voljo na www.tedenmobilnosti.si. Izpostavlja, da so prav mladi tisti, na katerih sloni tudi prihodnost mobilnosti, zato veliko pozornosti namenjajo vključevanju otrok in mladostnikov v raznovrstne aktivnosti.

Oblike aktivnega transporta koristne ne le za okolje, ampak tudi za zdravje ljudi

Da pešačenje, kolesarjenje ali tek kot oblike aktivnega transporta v kombinaciji z javnim prevozom nimajo samo pozitivnih učinkov na naše okolje, ampak pomagajo tudi pri izboljšanju gibalnih navad, poudarjajo tudi na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ). Zato svetujejo vsem, da izkoristijo priložnosti v okviru evropskega tedna mobilnosti in spremenijo transportne navade za svoje boljše zdravje in tudi za čistejše okolje.

Po podatkih raziskave IVZ iz leta 2008 je kar približno 60 odstotkov prebivalcev Slovenije, ki živijo v mestih, na delovno mesto prihajalo z avtomobilom, 40 odstotkov anketiranih pa je avto uporabljalo tudi za zelo kratke razdalje, od pol do dveh kilometrov, ki pa jih je sicer smiselno opraviti tudi peš ali s kolesi.

V Sloveniji ima vsako gospodinjstvo v povprečju 1,3 avtomobila

Prometni sektor je največji porabnik energije v Evropi in edini sektor, v katerem poraba energije nenehno raste. Zelo je odvisen od nafte, oskrba z njo pa je vse bolj negotova. Hkrati je prometni sektor tudi eden največjih onesnaževalcev z izpusti, ki dokazano škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in živali, trajno uničujejo okolje in so eden od generatorjev podnebnih sprememb.

Po podatkih državnega statističnega urada je bilo lani v Sloveniji registriranih 1,07 milijona osebnih avtomobilov, pri čemer prvič v zadnjih dvajsetih letih to število ni bilo večje od števila v predhodnem letu, čeprav je bilo nižje le za 142 vozil. V Sloveniji ima vsako gospodinjstvo v povprečju 1,3 avtomobila. Na 1000 prebivalcev pa je v Sloveniji 518 avtomobilov, tako da ima torej avto vsak drugi prebivalec Slovenije, osebni avto pa je najpogosteje uporabljeno prevozno sredstvo v Sloveniji.

Povprečen slovenski avtomobil na leto v zrak izpusti 3120 kilogramov ogljikovega dioksida in "popije" za 1400 evrov bencina. Najbolj onesnažen zrak dihajo prav vozniki, ujeti v zastoju.

Vsak postanek z avtomobilom, daljši od 10 sekund, je potratnejši od ponovnega vžiga motorja

Na ministrstvu za infrastrukturo in okolje pa v zvezi z evropskim tednom mobilnosti kot zanimivost navajajo, da je vsak postanek z avtomobilom, ki je daljši od 10 sekund, potratnejši od ponovnega vžiga motorja. Navajajo še, da bi bili lahko leta 2050 izpusti toplogrednih plinov v EU kar 95 odstotkov nižji, če bi se zniževanje nadaljevalo z enakim tempom kot doslej.

Evropskemu tednu mobilnosti se pridružuje vedno več lokalnih skupnosti z drugih celin. Kot zanimivost pa na ministrstvu izpostavljajo še, da se bo letos pobudi priključilo tudi 152 kitajskih mest.