Svizec je brcnil mimo

V svetu je znan praznik, ki kliče pomlad, svižčev dan, ki so ga tudi letos obeležili 2. februarja. Gre za ameriški pomladni običaj, ki je podoben običajem v Evropi, torej je kombinacija starega poganskega izročila in krščanske tradicije. V tem primeru so ameriški staroselci verjeli oziroma še verjamejo, da so bili njihovi predniki svizci, nemški priseljenci pa so temu dodali vero v to, da se ob svečnici svizci prebudijo in pokukajo iz brloga. Če vidijo svojo senco, se vrnejo v brlog, to pa pomeni, da se bo zima nadaljevala vse do konca marca. Ob letošnjem svižčevem dnevu je kosmatinec pogledal iz svojega brloga, a svoje sence ni videl, to pa v skladu z legendo pomeni, da bo pomlad nastopila zgodaj. Sicer ne vemo, kako bo z vremenom v Združenih državah, a kar zadeva Slovenijo, je glodavec malce brcnil v temo. Po torkovih pomladnih temperaturah in jasnem vremenu po vsej Sloveniji vremenoslovci v prihodnjih dneh napovedujejo sneg in dež. Tudi temperature se ne bodo dvignile nad 6 stopinj.

Ptički se ne ženijo samo enkrat na leto ...

Prvi slovenski običaj, ki bi ga lahko že umestili v pomlad pa je vsekakor dan, ko se ptički ženijo, torej Gregorjevo. Sicer je Gregorjevo praznik nasprotij. Po starem julijanskem koledarju je Gregor, prinašalec luči, godoval na prvi spomladanski dan, torej danes. Ko se je leta 1582 spremenil koledarski sistem v gregorjevega, se je tudi praznik premaknil nazaj, zato ga sedaj praznujemo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Tudi ptički se ne ženijo samo marca, ampak tudi na vincencijevo 22. januarja, pa seveda na Valentinovo 14. februarja. Sv. Gregorij je bil sicer zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov, učenjakov, učiteljev in študentov, proslavil pa se je s tem, da je uredil cerkveno petje. Verjamemo, da so ptički letos precej zmedeni, glede na to, da jih je po prijetnih 15 stopinjah že nekajkrat nato spet zasul sneg.

Velikonočni ponedeljek na dan lažnivcev

Verjetno najbolj poznan in praznovan pomladni praznik pa je (krščanska) Velika noč, ki ne potrebuje posebne predstavitve. Morda tudi zato ne, ker praktično traja polovico tedna. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, na nedeljo je vstal od mrtvih. Na velikonočni ponedeljek pa se je Jezus prikazoval učencema. Sicer je Velika noč premakljiv praznik, letošnja velikonočna nedelja se obeležuje 31. marca. Tako letošnji Velikonočni ponedeljek pade na dan, ko s(m)o vsi lažnivi kljukci.

1. april sicer ni uradni praznik, za veliko ljudi pa je ta dan poln smeha, prav toliko pa jih vadi obvladovanje jeze. Gre za dan lažnivcev, ko se lahko po mili volji lažete in ljudem nastavljate ukane, pa se na vas ne smejo jeziti, saj jim pod nos pomolite stavek »1. april!«. Seveda svetujemo, da svoje šale prilagodite, da ne bo koga na dan laži prav resnično infarkt.

Novo leto po novem letu

Pomlad je kot novo leto po novem letu. Take in drugačne zaobljube napolnijo tiskane in spletne strani ter naše glave. Nasprotno od 1. januarja, ko se zbudimo v povsem drug svet in je vse drugače, pa pomlad nima točno določenega datuma, ko naj bi začele veljati razne zaobljube. Pomlad je vsekakor najbolj povezana s čiščenjem in odstranjevanjem – vse čez leto nabrane krame v garažah in podstrešjih ter predvsem čez zimo nabranih kilogramov. Spletne strani so tako polne nasvetov, kako čimbolj učinkovito pospraviti kotičke hiše in kako končno še pred poletjem pridobiti super postavo. Če pa se vam ne da niti pospravljati niti hujšati, lahko za izgovor vedno uporabite famozno spomladansko utrujenost.

Naš nasvet? Namesto, da pozimi hodimo po trgovskih centrih, nabiramo kilograme in kopičimo stvari, ki jih ne potrebujemo, pojdimo raje na sprehod v naravo, pa spomladi ne bo niti kilogramov niti krame.