Na tem področju se Slovenija sooča s podobnimi težavami kot druge evropske težave, kjer je prenatrpanost zavodov pogost problem, pojasnjuje Marija Definis-Gojanović, članica odbora in ena od avtorjev poročila. »Dejansko je Slovenija na tem področju med boljšimi,« je povedala za STA.
Poročevalci Sveta Evrope, ki so se v Sloveniji mudili februarja lani, poleg tega opozarjajo še na pomanjkanje aktivnosti za zapornike in pozivajo oblasti, da povečajo število zdravstvenega osebja v nekaterih zaporih.
Ob tem so zapisali, da bi zapornikom moralo biti omogočeno, da razumen del dneva porabijo za aktivnosti, kot so delo, izobraževanje, šport in rekreacija, glede zdravstvene oskrbe pa priporočajo, da se v nekaterih zavodih poveča prisotnost zdravnikov in negovalnega osebja.
»Poleg tega smo zaznali še druge manjše pomanjkljivosti, kot je na primer obravnava zapornikov s psihiatričnimi težavami, ki so zaprti v zaporu, kar seveda ni dobro. Vendar pa so po zagotovili slovenske vlade ustrezne prostore zagotovili že v drugi polovici lanskega leta,« je dejala Definis-Gojanovićeva.
Odbor, ki ga je Svet Evrope ustanovil leta 1987, je namestitev za zapornike sicer označil kot ustrezne in v dobrem stanju.
Nekateri zaporniki so v anonimnih pogovorih s poročevalci med drugim povedali, da ob aretaciji niso bili seznanjeni s svojimi pravicami, drugi pa niso imeli dostopa do ustreznega tolmača. Poleg tega je bilo tudi nekaj pritožb na račun prekomerne uporabe sile s strani policije, še piše v poročilu.
