Kot je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Delo dejal minister Šušteršič, se z nekaterimi, ki so se uveljavili v tujini, nekateri so tujci, ki so že delovali v slabih bankah, pogovarjajo, da bi prevzeli vlogo nadzornikov in tudi svetovalcev pri prenosih terjatev. "S tem se bo vpliv politike bistveno zmanjšal," pravi minister.
Odločiti se je treba, kateri razredi terjatev se bodo prenašali, in izračunati pravo ceno
Višina slabih terjatev, ki bodo prenesene na slabo banko, bo znana, ko bodo za vse banke narejeni programi. Odločiti se je treba, kateri razredi terjatev se bodo prenašali, in izračunati pravo ceno, pri čemer bo gotovo prišlo še do diskontov, je dejal Šušteršič. Državno poroštvo v višini štiri milijarde evrov ima dovolj prostora, da številke ne bo treba popravljati navzgor, meni, "seveda če bomo stvari dovolj hitro izpeljali", ker se število terjatev iz meseca v mesec povečuje.
Želi si, da bi s slabo banko prišli tako daleč kot v Španiji, kjer lahko v slabo banko investirajo tudi zasebni vlagatelji, a ocenjuje, da bi bilo v sedanji situaciji to nekoliko preoptimistično pričakovati. "Država bo morala prevzeti breme in potem s pametno prodajo obiti svoj vložek nazaj," je dejal.
Slovenija potrebuje guvernerja, ki ne bi bil obremenjen s preteklimi slovenskimi zgodbami
Glede izbiranja guvernerja Banke Slovenije Šušteršič pravi, da Slovenija potrebuje guvernerja, ki ne bi bil obremenjen s preteklimi slovenskimi zgodbami, "ker zdaj nekateri delujejo preveč samozaščitno z opravičevanjem, drugi pa preveč agresivno z razčiščevanjem preteklosti". Mora imeti ustrezno znanje, da bo strogo in kredibilno opravljal nadzor nad bančnim sistemom in Banki Slovenije dal neko novo dinamiko. Kandidata bi lahko "uvozili" iz tujine, mora pa biti Slovenec, dodaja minister.
Glede varčevalnega proračuna minister pravi, da gre med ljudmi za dve napačni predstavi. Prva je, da bi lahko počeli kaj drugega, kot zmanjševali primanjkljaj. Če tega ne bi naredili, se jeseni ne bi mogli več zadolžiti na finančnih trgih in bi morali zaprositi za pomoč.
Druga pa je "zabloda", da gre zgolj za varčevanje, pravi in dodaja, da so povečali kar nekaj davčnih virov, skozi prilagoditve davčnega sistema skušali dati spodbude gospodarstvu.
