Prva naloga v naslednjih mesecih, ko bo politika iskala rešitev za nastali položaj, je zagotovo vprašanje slabe banke, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Šušteršič, ki je odstopno izjavo vložil v četrtek, potem ko se je DL odločila za odhod iz koalicije.
Aktivnosti za ustanovitev slabe banke bi morale biti po njegovem mnenju končane v treh mesecih, zatem pa bi lahko steklo čiščenje bančnih bilanc. Sam ne vidi razlogov, zakaj bi se ta rok zamaknil.
Finančno ministrstvo je namreč vladi že posredovalo nekatere predloge za neizvršne direktorje slabe banke, šlo naj bi za tri strokovnjake iz tujine z izkušnjami s področja delovanja slabih bank. O imenih do imenovanja ni želel govoriti. V usklajevanju so tudi potrebni podzakonski akti.
Nadaljevati se morajo tudi aktivnosti pri ustanavljanju Slovenskega državnega holdinga. Ministrstvo je že predlagalo klasifikacijo naložb, ki bo podlaga za prenos naložb države na holding, prav tako svoje tri kandidate za nadzornike holdinga. Predloge mora obravnavati še vlada in zatem poslati v DZ, je povedal Šušterič.
Problem vidi tudi v strankarskem ključu
Komentiral je tudi že znana imena kandidatov za nadzornike holdinga. Ti po njegovi oceni gotovo niso najboljša možna izbira. Nekateri sicer imajo dobre reference, nekateri pa slabe, v vsakem primeru pa bi si želel bistveno kakovostnejši nabor. Problem vidi tudi v strankarskem ključu, ki ga z izjemo nekaterih imenovanj nadzornikov v bankah v zadnjem letu niso uspeli odpraviti.
Šušteršič je spet zavrnil tudi argumente treh predlagateljev ustavne presoje zakona o holdingu, ki mu očitajo neustrezno zastopanje delavcev v nadzornem svetu holdinga. Te pobude ne razume. Glede očitkov SD pa je dejal, da je tudi pravna stroka glede tega deljena. V vsakem primeru pa ne vidi potrebe po zadržanju izvajanja zakona.
Glede izvrševanja letošnjega proračuna je povedal, da je treba še zagotoviti prihodke, ki so izpadli zaradi umika predloga za dvig spodnje meje davka na dodano vrednost za določeno blago in storitve. Gre za okoli 60 milijonov evrov.
Od prvega davka si obetajo od 15 do 20 milijonov evrov
Del tega izpada oziroma okoli 20 milijonov evrov so že nadomestili s trošarinami na pogonsko gorivo, pripravili pa so tudi predlog zakona o davku na sladke pijače, ki ga bodo prihodnji teden poslali v javno obravnavo, ter predlog za poseben prometni davek na loterijske srečke. Od prvega davka si obetajo od 15 do 20 milijonov evrov, od drugega - znašal naj bi deset odstotkov - pa okoli 20 milijonov evrov.
Šušteršič se je pošalil, da je sicer sreča že zdaj obdavčena, zdaj pa predlagajo še obdavčitev "poti do sreče".
Zaenkrat pa na finančnem ministrstvu ne razmišljajo več o zvišanju trošarine za električno energijo, o čemer je Šušteršič razmišljal lani jeseni, saj so se medtem zvišale nekatere druge dajatve na ta energent. Napovedal je tudi sestanek z gospodarstvom na temo obremenitev zaradi dviga cen elektrike.
Šušteršič je sicer kot enega od svojih največjih uspehov v svojem enoletnem službovanju izpostavil obrat na področju javnofinančnega primanjkljaja in zaustavitev trenda zadolževanja.
Po trenutnih ocenah ministrstva naj bi proračunski primanjkljaj lani dosegel 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal 3,2 odstotka BDP, po evropski metodologiji ESA 95 pa štiri odstotke BDP. To je po njegovih besedah tisto, kar se je od Slovenije tudi pričakovalo.
Likvidnost proračuna je po Šušteršičevih navedbah brez težav zagotovljena do junija, ko zapade večji obrok starega posojila. Do takrat pa bo treba najti rešitve.
Pri tem sicer niso vključena sredstva za dodatne dokapitalizacije bank. Šušteršič težav zaradi tega ne vidi, saj naj bi do njih prešlo ob ali kmalu po prenosu slabih terjatev na slabo banko, torej enkrat sredi leta.
Donos do dospetja na slovenske državne obveznice se je sicer zvišal, a ne dramatično, je dejal in ocenil, da se še vedno nahaja v območju, ko bi bila izdaja obveznice možna. Slovenija sicer letos potrebuje okoli tri milijarde novega zadolževanja.
Izdaja obveznice se mu tako zdi mogoča, vendar pa je treba najti odgovore na vprašanja vlagateljev glede prihodnjih razmer v državi. Na ministrstvu so sicer že imeli pripravljen nastop na trgu, a so ga v luči trenutnih razmer zamrznili.
Kot hitro možnost je omenil ponovno izdaja pri obstoječih investitorjih, ki Slovenijo že poznajo. Zagotovil je, da so na ministrstvu dnevno v stiku z vlagatelji in spremljajo njihove odzive.
Vlada mora sicer sprejeti še program financiranja proračuna, ki je podlaga za zadolževanje. Tega prejšnji teden ni storila iz tehničnih razlogov, saj so v program dodali še sklep, da je pred vsako izdajo obveznic potrebno njeno soglasje.
