"Ustavno sodišče se bo najprej odločilo, ali bo to obravnavalo," je dejal minister o pobudi za oceno ustavnosti zakona o holdingu, ki so jo vložili Združenje sveta delavcev in še dva pobudnika, ker da ta ne omogoča sodelovanja delavcev pri upravljanju. Zahtevajo tudi zadržanje izvajanja zakona v delu, ki ureja imenovanje nadzornikov holdinga.
Tudi če bo sodišče odločilo, da pobudo obravnava, minister ne verjame, da bo zadržalo izvrševanje zakona, ker je tudi v odločitvi o referendumu poudarilo njegovo nujnost. Bo pa sodišče v tem primeru po rednem postopku vlado prosilo za mnenje.
"Mi bomo razložili, da se nam ne zdi potrebno, da bi v samem holdingu bilo zastopanje delavcev ... tistih 50 ali 100 ljudi, ki bodo v holdingu zaposlenih. Vse družbe, katerih lastnik je oziroma bo holding in ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, tam pa bodo seveda delavci še naprej zastopani," je pojasnil.
"Jaz tukaj ne vidim nobene protiustavnosti in to bomo seveda tudi poskušali razložiti. Ustavno sodišče pa bo presodilo, kdo ima prav," je sklenil minister.
SD predvidoma do konca meseca z zahtevo za ustavno presojo zakonov o holdingu in slabi banki
SD bo predvidoma do konca meseca vložila zahtevi za ustavno presojo zakonov o Slovenskem državnem holdingu in t.i. slabi banki, je danes povedal vodja poslanske skupine SD Janko Veber. Zahtevali bodo tudi zadržanje izvajanja spornih zakonskih členov. V SD so izhodišča za zahtevi pripravili na podlagi dela strokovnih skupin.
Veber je danes predstavil izhodišča obeh skupin, v katerih so po njegovih besedah sodelovali eminentni strokovnjaki. Skupino za holding je vodil Rajko Pirnat, skupino za slabo banko pa Mirko Pečarič.
Pri zakonu o državnem holdingu strokovna skupina sporne točke vidi na primer v dejstvu, da je DZ izločen iz odločanja o upravljanju z državnim premoženjem in da je njegova funkcija neustavno zmanjšana glede na njegovo vlogo v sistemu delitve oblasti.
Kot drugo sporno točko je Veber navedel, da je upravljanje s 34,47-odstotnim lastniškim deležem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) v Zavarovalnici Triglav z zakonom preneseno na holding. Zpiz tako z njim ne more več upravljati in razpolagati.
Strokovni skupini se zdi pomanjkljiva tudi ureditev nadzornega sveta holdinga, saj ni predvideno, da bi bil v njem predstavnik delavcev. Spomnimo, da so prav zaradi tega vprašanja minuli petek zahtevo za ustavno presojo zakona vložili Združenje svetov delavcev Slovenije, Skupni svet delavcev HSE in Zveza reprezentativnih sindikatov Slovenije.
Najbolj kočljivo je lastništvo nad državnimi naložbami
Kot najbolj kočljivo vprašanje je Veber navedel lastništvo nad državnimi naložbami, saj zakon ne zagotavlja, da bodo prihodki od premoženja prihodki državnega proračuna. O delitvi prihodkov od upravljanja državnih naložb bo poleg tega odločala vlada in ne DZ.
Pomanjkljivo je po oceni strokovnjakov urejen tudi nadzor računskega sodišča nad holdingom, obenem pa se onemogoča transparentno obveščanje javnosti o delovanju holdinga.
PS je sicer v parlamentarno proceduro vložila predlog novele zakona o holdingu, ki ureja prav vprašanje nadzora računskega sodišča in dostopa do informacij javnega značaja.
Pri zakonu o slabi banki pa je Veber izpostavil nejasnost pojmov v zakonu. V njem namreč po mnenju strokovne skupine ni jasno opredeljeno, ali bo družba za upravljanje terjatev bank oziroma slaba banka oseba zasebnega ali javnega prava. Zelo nejasni in nedoločeni so po Vebrovih besedah tudi nekateri pojmi, na primer slaba terjatev in kapitalska trdnost banke.
Vrednotenje terjatev v zakonu ni jasno opredeljeno
Strokovna skupina ugotavlja tudi, da niso opredeljena merila za pripravo podzakonskih aktov, zato naj bi imela vlada proste roke pri njihovi pripravi. Osnutek uredbe, ki naj bi združevale podzakonske akte, je sicer po zagotovilih ministrstva za finance že pripravljen, pri njem pa sta sodelovala tudi Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije.
Strokovnjaki izpostavljajo še, da vrednotenje terjatev v zakonu ni jasno opredeljeno in naj bi se urejalo le s podzakonskim aktom. Prav tako v zakonu ni kriterijev za vrednotenje lastniških deležev v podjetjih, s katerimi bo upravljala slaba banka.
Skupina opozarja tudi na politični vpliv v slabi banki, saj je vlada skupščina slabe banke. DZ, ki bi moral po ustavi izvrševati nadzor nad delom vlade in družbami v državni lasti, je pri tej funkciji omejen in se ga bo le informiralo. Po oceni strokovne skupine bo zelo omejeno poročanje in razkrivanje informacij pri delovanju slabe banke.
Še posebej sporen pa je po Vebrovih besedah odnos do zasebne lastnine. Z zakonom se namreč omogoča poseg v zasebno lastnino in omejevanje svobodne gospodarske pobude, ocenjuje strokovna skupina.
Povrh vsega ima slaba banka proste roke pri odločitvah, kako bo uporabila poroštva države za izdajo obveznic, medtem ko se lahko po ustavi poroštvo države najema le na podlagi zakona,
Strokovna skupina predlaga zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb obeh zakonov, saj bi sicer prišlo do nepopravljivih posledic, je še povedal Veber.
Skupina bo skušala po Vebrovih zagotovilih še v tem mesecu zaključiti delo in predložiti gradivo, ki ga bodo predvidoma podpisali poslanci SD in pa vsaj delno tudi PS. Te so v SD danes o obvestili o ugotovitvah strokovne skupine.
Vodja poslanske skupine SD meni, da je konec januarja dovolj zgodaj, da se lahko uveljavi zadržanje izvajanja zakonov.
Glede na to, da zakon o holdingu po prepričanju SD ni nujni protikrizni ukrep, bi po Vebrovih besedah prenos državnih naložb na holding po sedanji ureditvi pomenil veliko večjo škodo kot zadržanje izvajanja zakona. Država bi namreč izgubila to premoženje, je prepričan.
Pri slabi banki pa zaradi nedorečenosti besedila v SD ugotavljajo, da bo vlada zelo težko izvajala ta zakon, zato sanacije slabih bančnih terjatev ni pričakovati v kratkem.
Banke in Banka Slovenije lahko v tem času že začnejo s postopki za sanacijo, prav tako pa je moč na podlagi zakona o izvrševanju proračunov v zelo kratkem času dokapitalizirati, zato v SD ne vidijo težav.
Na mnenje ministra za finance Janeza Šušteršiča, da ustavno sodišče ne bo dovolilo zadržanja zakonov, je Veber odgovoril, da zahtevo pripravljajo najeminentnejši pravniki. Če je ustavno sodišče na podlagi "pavšalne ocene vlade" onemogočilo referenduma, potem v SD menijo, da bo še toliko bolj prisluhnilo mnenju pravnikov.
Spomnil je, da ustavni sodniki v odločitvi o referendumih ni presojalo vsebine. Realno sliko o mnenju sodišča naj bi zato dobili šele po ustavni presoji obeh zakonov.
