Šušteršič je v odzivu na menjave na ministrstvu zapisal, da se mu zdi tako ravnanje sicer zakonito, legitimno in da je ob prihodu na ministrstvo tudi sam ravnal podobno. Brez možnosti izbire lastne ekipe je namreč po njegovih besedah težko voditi neko ustanovo.
Edini očitek, ki ga ima nekdanji finančni minister je, da so bili razrešeni generalni direktorji po njegovih besedah o razrešitvi obveščeni šele potem, ko se je že zgodila, in da so imeli praktično manj kot en dan časa na voljo za pospravljanje pisarne, slovo od sodelavcev in primopredajo. "To bi se gotovo dalo rešiti na bolj človeški način," je prepričan.
Ko je vodenje finančnega ministrstva minuli teden začasno prevzel predsednik vlade Janez Janša in sta bila kot nova državna sekretarja imenovana poslanca SDS Andrej Šircelj in Marko Pogačnik, je vlada zamenjala tudi vrsto generalnih direktorjev direktoratov.
Z mesta generalnega direktorja direktorata za proračun na ministrstvu za finance je tako razrešila Bojana Pogačarja in za v.d. direktorice tega direktorata imenovala Kristino Šteblaj.
Z mesta generalnega direktorja direktorata za javno premoženje in finančni sistem je razrešila Mateja Runjaka in za v.d. generalne direktorice imenovala Moniko Pintar Mesarič, Saša Matasa pa je razrešila z mesta generalnega direktorja direktorata za javno naročanje in za v.d. imenovala Aleksandra Nagodeta.
Tamaro Prezelj je vlada razrešila s položaja generalne direktorice direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na ministrstvu za finance in za v.d. generalnega direktorja imenovala Zlatka Alibegovića.
Vlada je ob tem z mesta generalne direktorice Uprave RS za javna plačila razrešila tudi Jano Ahčin in za v.d. imenovala Andrejo Stupar. Za v.d. generalnega direktorja za zakladništvo, ki pred tem ni bilo zapolnjeno, pa je imenovala Marjana Divjaka.
Šušteršič sicer delo vseh omenjenih v času svojega mandata ocenjuje kot zelo dobro, ob tem pa poudarja, da je bil po njegovem vedenju izmed njih član DL le Sašo Matas. Zagotavlja tudi, da svojih podrejenih nikoli ni spraševal, ali so člani kakšne stranke oziroma ali s kakšno simpatizirajo, niti ni bil to zanj nikoli pogoj ali merilo pri izbiri sodelavcev.
