Z legionelo se pred nekaj meseci ni okužil le zdravnik z Onkološkega inštituta, ampak tudi bolnik, ki so ga zdravili v UKC Ljubljana. Tudi pri tem bolniku so strokovnjaki posumili, da se je z legionelo okužil v bolnišnici, a do končnega odgovora niso prišli. Prav tako še ni odgovora, ali se je zdravnik z Onkološkega inštituta res okužil pri delu v izolski bolnišnici, kot so nakazale prve ugotovitve po vzorčenju vode. Ob tem pa je naše poizvedovanje pokazalo, da nad stanjem v vodovodnih sistemih bolnišnic nima pregleda nobena inštitucija. Ubadanje z legionelo in ocenjevanje, kako so pri tem uspešni, je tako bolj ali manj prepuščeno vsaki bolnišnici posebej.
Lahko bi se okužil v bolnišnici, lahko pa tudi doma
Bolnika, pri katerem so sumili na bolnišnično pridobljeno legioneliozo, so zdravili junija letos, so nam pojasnili v UKC Ljubljana. Da se je okužil pri njih, pa niso mogli ne potrditi ne izključiti. »Mogoče je tudi, da je šlo za okužbo iz domačega okolja, saj na oddelku, kjer je ležal, legionele nismo mogli dokazati,« so dodali.
Vodja službe UKC Ljubljana za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb doc. dr. Tatjana Lejko - Zupanc je ob tem poudarila, da na odvzemnih mestih občasno sicer ugotovijo legionelo, vendar do prekoračitve dovoljenih koncentracij prihaja zelo redko. »Ob vsakem pojavu opravijo pregled vodovodnega omrežja, dodatno čiščenje in menjavo pip in mrežic, sanacijo mrtvih vodov in po potrebi dezinfekcijo ali pregrevanje. Pregrevanje se sicer izvaja tudi redno po letnem načrtu,« je pojasnila.
Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) pravijo, da na leto običajno zaznajo po eno okužbo z legionelo pri pacientih, ki so del inkubacijske dobe preživeli v bolnišnicah. V teh primerih bi bila lahko izvor legionelioze bolnišnica, ni pa nujno, pojasnjujejo nejasnosti, kakršne so bile pri nedavno obolelem v UKC Ljubljana. Sicer pa težave bolnišnic z legionelo, ki se lahko pojavlja tudi v drugih okoljih, niso naključne. »Pogoji za razmnoževanje legionel so ugodnejši v velikih, starih, pogosto v različnih obdobjih prezidanih ali dozidanih stavbah, v katerih je stara vodovodna napeljava. Težava so lahko tudi objekti, ki jih uporabljajo le delno, v preostalem delu pa voda stoji. Poleg tega so v bolnišnicah skoncentrirani že sicer bolni ljudje, na primer bolniki s huje oslabljenim delovanjem imunskega sistema, boleznijo pljuč, srčnim popuščanjem ... Ti so bolj dovzetni za okužbe, tudi za okužbe z legionelo,« sta našteli zdravnici dr. Maja Sočan in Ana Hojs z IVZ.
Na državni ravni nimajo pregleda nad legionelo
Kakšni so vodovodi v bolnišnicah in kakšne so vrednosti legionele v njih, je torej zelo pomembno. Kljub temu pa inštitucije na državni ravni nad tem nimajo pregleda, je pokazalo naše poizvedovanje. Na IVZ, ki sodeluje pri ugotavljanju izvora okužbe pri zdravniku z Onkološkega inštituta (po trenjih med obalnimi in ljubljanskimi strokovnjaki naj bi bili zaključki pripravljeni prihodnji teden), so nas po odgovore o presežnih vrednostih legionele v bolnišnicah napotili na Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS). A na inšpektoratu so nam povedali, da letos pojavljanja legionele v bolnišnicah ne spremljajo. »ZIRS v letošnjem letu v skladu z načrtom dela ne izvaja rednih vzorčenj vode na prisotnost legionele v bolnišnicah, zato podatka, v katerih bolnišnicah so bile letos te vrednosti ob vzorčenju presežene, nimamo,« je pojasnila zdravstvena inšpektorica Vera Ovsenek.
Bolnišnice z vzorčenjem vode tako kar same ugotavljajo, kako uspešne so v boju proti legioneli, pri čemer pa povsod ne uporabljajo enakih kriterijev. »Orientacija« so priporočila IVZ, a so si nekatere bolnišnice, na primer ljubljanski Onkološki inštitut, same postavile strožje kriterije. Ukvarjanje z legionelo je, čeprav preseganje mejnih vrednosti ni posebna redkost in lahko bolniki zaradi okužbe z njo celo umrejo, bolj ali manj odvisno od vsake bolnišnice posebej.
In kako se z njo borijo? »Z mejnimi ali rahlo preseženimi vrednostmi legionel v vzorcih pitne vode na določenih odvzemnih mestih se občasno srečujemo vse leto,« je pojasnil Goran Novak iz enote za obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor. V teh primerih poleg siceršnjih ukrepov, kot sta na primer zagotavljanje ustreznih temperatur vode in redno izpiranje na mestih, kjer zastaja, temperaturo pitne vode še dodatno nadzorujejo. Poleg tega ob preseganju mejnih vrednosti skrbijo za intenzivno dnevno točenje pitne vode v pipah in tuših, pregledujejo usmerjevalnike vode v pipah...
V celjski splošni bolnišnici nasprotno pravijo, da letos sploh niso imeli težav s prisotnostjo legionele v vodovodnem omrežju. Strokovni direktor bolnišnice asist. Franc Vindišar je ob tem poudaril, da izvajajo redni monitoring in ukrepajo tudi ob manjšem preseganju mejnih vrednosti. Njihovi redni ukrepi za preprečevanje legionele so podobni kot v UKC Maribor in drugih bolnišnicah, temperature v vodovodnem omrežju pa merijo vsak mesec.