Reševanje bank z davkoplačevalskim denarjem in iz evropskega mehanizma za stabilnost ESM bo v prihodnje le še zadnji izhod v sili. Po novem bo namreč veljalo načelo, da pri reševanju najprej pomagajo delničarji, nato upniki in nato varčevalci z vlogami nad 100.000 evrov. Zatem bo sledila pomoč iz novih nacionalnih skladov za pomoč bankam, šele nato bo prišel na vrsto ESM.
To je v pogovoru za časnik pojasnil evropski komisar za notranji trg Michel Barnier in obenem napovedal, da bo jasna pravila v tej smeri javnosti predstavil junija. Jih je pa v petek že predstavil 27 finančnim ministrom EU na srečanju v Dublinu.
Slovenija kot država, ki po novem povzroča skrbi v EU
V zadnjem delu vesti s podnaslovom "Slovenija se bo morala izvleči brez novih pravil" Süddeutsche Zeitung Slovenijo označi kot tisto, ki po novem povzroča skrbi v EU. Kot piše, visoki predstavniki območja z evrom pričakujejo, da bo morala država že v kratkem zaprositi za pomoč.
Slovenija nima "praktično nobene možnosti, da svoje banke sanira brez posojil od zunaj", navaja časnik neimenovanega pogajalca. "Gre za isti vzorec kot že tako pogosto: namesto da bi energično reformirala, vlada tarna in s tem še poslabšuje stvari," pa časnik citira nek drug vir.
Kot največji problem Slovenije izpostavlja banke, ki so delno v državni lasti. Te so obremenjene z nepremičninskimi krediti in se spopadajo s propadlimi podjetji, ki jih je vlada uradno sicer privatizirala, a v resnici jih je le podtaknila bankam.
