Študentski servisi oziroma po novem posredniki dela za študente in dijaki bodo po predlogu ministrstva za delo lahko od neto dohodkov študentskega in dijaškega dela obdržali 4 odstotke sredstev, kar je nekoliko več od zdajšnjih 3,8 odstotka. Kljub temu naj bi zaradi zmanjšanega obsega študentskih del njihov prihodek v primerjavi z letom 2011 padel na 70 odstotkov. Samo v letošnjem letu se je namreč obseg dela prek študentskih servisov zmanjšal za 22 odstotkov, kar je hkrati z znižanjem priznanih stroškov z Zujfom s prejšnjih 4,5 na 3,8 odstotka povzročilo, da je svoja vrata morala zapreti kar petina od skupno 40 servisov.
Čeprav reforma študentskega dela, ki jo bo ministrica za delo Anja Kopač Mrak danes predstavila na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ne predvideva ukinitve študentskih servisov, pa so njihovi predstavniki vseeno močno zaskrbljeni. Še zlasti zato, ker pri pripravi predloga zakona niso mogli sodelovati. Vlada pa naj bi nov zakon o občasnem in začasnem delu dijakov in študentov obravnavala že na silvestrovo.
So na ministrstvu spregledali ključne probleme?
Mitja Vilar, direktor ljubljanskega študentskega servisa ŠS Študent, meni, da ljudje na ministrstvu za delo problematike študentskega dela sploh ne poznajo in da so povsem gluhi za predloge, ki jih že dve desetletji pošiljajo tisti, ki delajo na terenu. »Vsak minister sledi le enemu cilju – povečati strošek študentskega dela in znižati priznani strošek študentskim servisom. Pri tem se ne zavedajo, da moramo s 3,8 evra od 100 evrov študentovega zaslužka kriti stroške plač naših zaposlenih in tekoče stroške, med drugim najti delodajalca, stiskati napotnico, izstaviti račune, plačati poštnino, v več kot tretjini primerov terjati plačilo delodajalca in poravnati prispevke za študenta v višini 30,5 odstotka neto zaslužka, ne glede na to, ali delodajalec plača ali ne,« pravi Vilar.
Po njegovem se nobeno ministrstvo za delo doslej ni ukvarjalo s ključnimi problemi. Med drugim z ustreznim nadzorom, opravljanjem kršitev ter preprečitvami vse bolj pogostih primerov, ko študenti v primeru stečajev podjetij niso poplačani.
Preživeli naj bi le trije servisi
»Zakonodaja vsem študentskim servisom sicer predpisuje vodenje rizičnega sklada, za katerega morajo vsako leto, potem ko izračunajo dejanski prihodek iz koncesijske dejavnosti v preteklem letu, nameniti vanj 0,08 odstotka tega denarja. Ker pa so glede na vse slabše poslovne rezultate večine servisov takšni skladi precej pičli, je jasno, da vsi oškodovanci ne morejo biti poplačani, ali vsaj ne v celoti,« opozarja Matjaž Minatti iz kranjske Agencije M Servis. Pri tem dodaja, da je takšna ureditev nepravična, saj študentski servisi »ne morejo biti zavarovalnice«.
Ob vse slabših razmerah na trgu lahko predlog novega zakona, po katerem naj bi posredovanje študentskega in dijaškega dela sicer lahko opravljali vsi ponudniki, pri čemer pa bi morali zadostiti tršim pogojem, vidimo tudi kot čiščenje trga. Vilar tako predvideva, da bi po reformi lahko preživeli le trije največji servisi – e-Študentski servis, ki obvladuje 53 odstotkov trga, Študentski servis Maribor (22 odstotkov) in M Servis (8 odstotkov).
