Na spletni strani študentskega servisa Točka, ki je študentom še lani posredoval delo, danes najdemo le obvestilo. »Spoštovani, sporočamo vam, da smo s 1. 1. 2013 prenehali z dejavnostjo študentskega servisa.«
Potem ko je vlada z megavarčevalnim zakonom spremenila tudi področje študentskega dela in posrednikom odškrnila del zaslužka, predvsem manjši študentski servisi sedaj drug za drugim ugotavljajo, da pod takšnimi pogoji ne morejo preživeti. Nekateri poznavalci področja sklepajo, da bodo dolgoročno preživeli trije največji študentski servisi, to so e-študentski servis, Študentski servis Maribor ter Agencija M, ki skupaj po nekaterih ocenah obvladujejo 85 odstotkov trga študentskega dela, majhni servisi v manjših krajih pa bodo postopoma vsi po vrsti ugasnili.
Manj plačevanja prek napotnic, več na roko
Medtem ko je lani ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve koncesijo za posredovanje del dijakom in študentom podelilo 40 študentskim servisom, jih bo letos zgolj 32. Na ministrstvu so povedali, da sta dva koncesionarja nova, kar pomeni, da je takšnih kot Točka in so dejavnost prenehali, še 9. V e-študentskem servisu so enega od ugaslih koncesionarjev prevzeli (katerega, zaradi želje tega ne želijo povedati), zaprli obe njegovi poslovalnici, delo in stranke pa prenesli na e-študentski servis, je povedal direktor slednjega Sebastjan Česnik. Za primerjavo, leta 2004 je bilo največ, 84 koncesionarjev na področju študentskega dela, leta 2008 še 50, do danes jih je preživelo le 30.
Tudi na ministrstvu opažajo, »da trg prevzemajo večji študentski servisi, manjši pa posledično prenehajo delovati«. Jasno je, da je zapiranju botrovala nova delitev koncesijske dajatve, ki jo je prinesel megavarčevalni zakon, nekaj pa seveda tudi splošno gospodarsko stanje v državi. Obseg študentskega dela se je glede na minula leta zmanjšal vsaj za tretjino. »Povsod, kjer se veliko posluje z gotovino, torej v gostinstvu, turizmu, na prireditvah, se je v večji meri vrnilo plačevanje na roko, saj je z višjo obdavčitvijo motiv za izogibanje postal večji,« je že pred časom rekel Česnik.
Spomnimo, da morajo študentski servisi podjetjem, ki najemajo študente, od junija lani za študentsko delo obračunati višjo koncesijsko dajatev, in sicer 23 odstotkov glede na študentov zaslužek ter 20-odstotni DDV. Do konca maja je bila koncesijska dajatev 12-odstotna (plus DDV, dvoodstotna dodatna koncesijska dajatev pa je ostala nespremenjena). S tem je po mnenju direktorjev študentskih servisov študentsko delo postalo nekonkurenčno v primerjavi z drugimi oblikami dela in zato so delodajalci postopoma začeli opuščati študentsko pomoč.
Z novim letom je začela veljati še druga faza sprememb sistema študentskega dela. Čeprav se je v vrečo koncesijskih dajatev že od junija stekalo več denarja, pa so velik delež svojih prihodkov iz tega naslova izgubili študentske organizacije in študentski servisi. Njihova provizija se je znižala za 18 odstotkov. Sedaj za posredovanje dela prejemajo nižjo provizijo, kot je, denimo, tista za plačilni promet na POS-terminalih. Za primerjavo omenimo, da so bili priznani stroški koncesionarjem pred dvema desetletjema 10 odstotkov, danes pa znašajo 3,8 odstotkov.
»Čez palec ocenjujem, da je promet upadel za polovico, upad prihodkov pa je takšen, da je poslovanje negativno,« je posledice opisanih ukrepov ocenil direktor enega izmed manjših študentskih servisov, Študent, Mitja Vilar. Zelo verjetno je, da bo moral tudi on zapreti poslovalnico, je še dodal. Česnik je ocenil, da je upad pri njih od uveljavitve varčevalnega zakona mesečno nihal med 10 in 33 odstotki, v povprečju pa je študentskega dela in nakazil za študentske honorarje manj za 20 odstotkov.
Neprizadeti niso ostali niti veliki
Medtem ko manjši servisi zapirajo svoja vrata, pa so varčevalni ukrepi pustili posledice tudi pri velikih. V drugem največjem študentskem servisu, Študentskem servisu Maribor, so od lanskega junija do danes zaprli tri poslovalnice »in verjetno bo treba še katero«, domneva Nataša Zorec iz omejenega študentskega servisa.
V e-študentskem servisu so v večini svojih poslovalnic skrajšali delovne čase in tako dosegli podoben stroškovni učinek, kot če bi jih nekaj zaprli, začenja naštevati Česnik. »Ker smo skrajšali delovne čase poslovalnic, povečali spletno poslovanje in ukinili nekatere delovne naloge zaposlenih, smo posledično, žal, lahko odpustili šest redno zaposlenih in še zadnjo študentko,« pravi. Vsem najemodajalcem – vse poslovalnice razen dveh imajo v najemu – so postavili pogoj, naj jim znižajo najemnino ali pa bodo odpovedali najemno razmerje. »Ukinili smo tudi vse radie v poslovalnicah in ne plačujemo več RTV-prispevka in prispevka SAZAS, ukinili smo vodo v avtomatih, izpogajali smo nižje cene stroškov materiala. Stranke preusmerjamo v spletno poslovalnico ter tako poslujemo skoraj brezpapirno in zmanjšujemo obisk v poslovalnicah,« opisuje Česnik. »Sedaj bomo počakali nekaj mesecev, da se pokaže, ali ti ukrepi zadoščajo. Če ne bodo, ker stroškov praktično ne moremo več skrčiti, bomo prisiljeni v celovito spremembo poslovanja,« je še dodal.
Ob tem pa ni zanemarljivo, da od upada študentskega dela posredno trpi tudi državni proračun, kamor se stekata dve tretjini prispevkov od koncesijske dajatve ter davek.
