Dijaki in študenti bodo morali na zaščito pred nepoštenimi delodajalci očitno še nekaj časa počakati, čeprav jih vse več po mesecu ali dveh dela ostane brez prisluženega denarja. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak napoveduje, da bi celovito reformo študentskega dela, ki bo vzpostavila tudi varovalko za neizplačevanje opravljenega študentskega dela, vlada lahko pripravila do konca oktobra.
»Študenti delajo na lepe oči,« opozarja generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Karmen Leban. Z delodajalci nimajo sklenjene nobene pogodbe, s katero bi se natančneje dogovorili, katera dela bodo opravljali, za koliko denarja in v kolikšnem, vsaj minimalnem obsegu. Če delodajalec študentskemu servisu ne vrne izpolnjene napotnice, je skoraj tako, kot da študent pri njem ne bi delal, opozarja sogovornik iz študentskih vrst. Študent mora delodajalcu vnaprej zaupati, da bo upošteval dogovorjeno urno postavko in korektno obračunal vse delovne ure, saj drugega dokazila o opravljenem delu nima, v primeru spora pa tako velja njegova beseda proti delodajalčevi. Ob tem morajo mnogi najprej delati kar dva meseca, preden sploh lahko ugotovijo, da se delodajalec ne bo držal dogovora. Med delodajalci je namreč precej običajna praksa, da študentu za delo, ki ga je recimo opravil marca, plačajo proti koncu aprila. Zaradi tega imajo študenti težave tudi, ko želijo nekje prenehati delati, saj tvegajo, da jim delodajalec dela v zadnjem mesecu enostavno ne bo plačal. »Tu pa so še razne kazni. Če imaš kot natakar gnečo in zamudiš kakšno minuto do mize, je 100 evrov kazni. Telefon na službenem mestu, 100 evrov kazni. Nezlikana srajca, 50 evrov,« pripoveduje študent, ki si svoj denar služi v gostinstvu na Obali. Čeprav se jih nekateri ne držijo, večina lokalov po njegovih besedah postavlja takšne pogoje. »Ker z delodajalcem nimamo nobene pogodbe, kazen plačamo ali pa gremo,« še pravi.
Ker je študentsko delo ena slabše varovanih oblik dela, jo podjetja izrabljajo, da si na plečih študentov pomagajo skozi vsesplošno gospodarsko krizo. Ti tako med drugim vse pogosteje ne dobijo plačanih preseženih ur, dobijo samo del zaslužka ali pa ostanejo celo popolnoma brez njega, medtem ko so zamude pri plačevanju opravljenega dela vse daljše. Ob vsem tem se podaljšuje delovni čas in krčijo odmori, opozarjajo tako študenti kot sindikati.
Izkoristijo tistega, ki ga lahko
Čeprav se zlorabe dogajajo v vseh panogah, je tega še posebno veliko v gostinstvu oziroma strežbi (predvsem pri manjših delodajalcih, kot so samostojni podjetniki, bari, restavracije), čemur po besedah Lebanove najverjetneje sledi gospodinjsko delo, torej delo sobaric. Carmen Vodovnik z e-študentskega servisa k temu prišteje še trgovsko panogo.
»Izkoriščanja študentov je v naši panogi veliko,« pritrjuje ljubljanski gostinec Rudi Zahar. Tega, da se v zadnjem času to le še povečuje, ne zanika niti predstavnik delodajalcev v gostinstvu in turizmu Janez Ivšič. »To je samo odraz splošne plačilne nediscipline pri nas. Elektriko bo podjetnik plačal, ker mu jo bodo sicer odklopili. Študenta bo zavajal, dokler bo to lahko počel,« logiko v ozadju pojasnjuje Ivšič. In kaj lahko študent stori, če mu delodajalec ne plača opravljenega dela?
Na delovno inšpekcijo ne more računati, saj v tem primeru ta nima pristojnosti za ukrepanje. Študentsko delo uživa le omejeno delovnopravno varstvo, kar pomeni, da lahko inšpektorji sankcionirajo le diskriminacijo, neenako obravnavo spolov, kršitve predpisanega delovnega časa, odmorov in počitkov ter posebnega varstva mladoletnih delavcev, ukrepajo pa tudi v primerih odškodninske odgovornosti. »Neizplačano plačilo lahko študent izterja le v sodnem postopku,« pojasnjuje glavni inšpektor za delo Franc Rančigaj. »Pa saj študent nima denarja za odvetnika! S čim se bo nekdo, ki dela, da si bo lahko plačal hrano in mesečno vozovnico, ter ne dobi niti tega denarja, pritoževal na sodišče,« opozarja Zahar. Po njegovem mnenju bi morali študente bolje zaščititi študentski servisi, saj ne nazadnje za to prejemajo tudi provizijo od študentskega dela.
Servisi se zalaganju neplačnikov vse bolj izogibajo
Tudi Rančigaj je opozoril, da se lahko študent v primeru neizplačanega plačila obrne na študentski servis, ki je izdal napotnico, saj mora vsak servis vsako leto, potem ko izračuna dejanski prihodek iz koncesijske dejavnosti posredovanja del dijakom in študentom v preteklem letu, 0,8 odstotka tega denarja v okviru rizičnega sklada nameniti za poplačilo neizplačanega zaslužka dijakom in študentom ter sodne takse v teh primerih. Servis pa nato prek civilne tožbe ta denar terja nazaj od delodajalca neplačnika.
Toda kot pojasnjuje Vodovnikova, to velja samo v primerih, ko delodajalec servisu vrne izpolnjeno napotnico za študenta, a je nato ne plača v zahtevanem roku. Tudi na njihovem servisu opažajo, da se takšna plačilna nedisciplina podjetij v zadnjih letih poslabšuje – večina podjetij s plačili zamuja – in ocenjujejo, da izboljšanja na tem področju pred letom 2015 ne bo. Vendar Vodovnikova poudarja, da vsaj pri njih približno 90 odstotkov študentov tega ne občuti. Tem študentom servis prisluženi denar na njihov račun nakaže takoj, ko delodajalec servisu vrne napotnico z obračunanimi urami, z izterjavo založenega denarja od delodajalca pa se nato ukvarjajo oni. Čeprav so podobno kot drugi študentski servisi zaostrili pogoje zalaganja podjetij (tako Lebanova kot sogovorniki iz študentskih vrst pravijo, da se servisi zalaganju vse bolj izogibajo), Vodovnikova zatrjuje, da le desetina študentov pri njih denarja ne dobi nakazanega takoj, ko je napotnica vrnjena. Toda tudi v teh primerih vse postopke izterjave denarja od delodajalca vodi servis. »Običajno smo pri tem uspešni, v nasprotnem primeru pa sprožimo sodne postopke,« pravi.
Brez vrnjene napotnice servis nima pravne podlage za ukrepanje
Drugače je, ko podjetje servisu napotnice ne vrne. Tudi število teh primerov se po besedah Vodovnikove povečuje, a je mnogo manjše kot število podjetij, ki s plačili zamujajo. Lani so obravnavali 210 primerov nevrnjenih napotnic ali 0,5 odstotka glede na 42.000 študentov, ki delajo prek njih. Pri dijaškem delu pa je bilo primerov 66 oziroma 0,3 odstotka od 22.000 pri njih registriranih dijakov. Servis pravnih možnosti za ukrepanje v takšnih primerih nima, pravi Vodovnikova. »Imamo pa zelo močne tržne možnosti. Za takšna podjetja ne izdajamo napotnic oziroma ne oddajamo njihovih prostih del. Ker podjetjem za to ni vseeno, se na tak način zadeve največkrat rešijo.« Toda rešijo se po navadi tako, da študent ne dobi zahtevanega plačila v celoti, temveč samo en del. »Kajti v teh primerih je težko ugotoviti, kdo ima prav, saj moramo slediti evidenci opravljenega študentskega dela, ki naj bi jo vodilo podjetje,« pojasnjuje Vodovnikova.
Zato je po njenih besedah najbolje, da študent deluje proaktivno in se še pred začetkom dela pozanima o delodajalcu tako na spletu (študentski servisi seznam neplačnikov objavljajo na spletni strani neplacniki.info) kot na študentskem servisu. »Mi študentom povemo, ali podjetje plačuje v rokih in ali beležimo kakšne druge težave z njim,« pravi. Še pred začetkom dela pa je obvezen tudi jasen in natančen dogovor o pogojih dela in njegovem plačilu.
