Potem ko se je krovna skupina socialnih partnerjev za pripravo socialnega sporazuma minuli teden strinjala, da bodo podlaga za socialni sporazum izhodišča, podpisana pred dobrim letom in pol, in da se bo delo nadaljevalo z usklajevanjem vsebinskih sklopov v okviru osmih delovnih skupin, je na današnji seji, na kateri bi morali imenovati osem delovnih skupin in njihove vodje, prišlo do velikega zapleta.
Predlog delodajalcev odstopa od načina dela, dogovorjenega na skupini
Delodajalci so namreč mimo dogovora predlagali, da socialni partnerji do 15. januarja pripravijo bolj kratke predloge ter jih nato 17. in 18. januarja uskladijo in potrdijo za zaprtimi vrati oz. stran od mikrofonov in kamer. Cilj naj bi bil jedrnat dokument sprejeti v kratkem času.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je bila nad razvojem dogodkov presenečena in razočarana. Kot je dejala v izjavi po seji, je predlog delodajalcev sicer legitimen, a odstopa od načina dela, dogovorjenega na skupini.
»Če ni zaupanja, je možnost za podpis sporazuma minimalna«
Zaplet je po njenih besedah sprožil veliko nelagodja, pa tudi vprašanje »načenjanja zaupanja«. »Če ni zaupanja med socialnimi partnerji, je možnost za dogovor in podpis socialnega sporazuma minimalna. Zato je za vse pomembno, da skušamo iti v ta proces čim bolj umirjeno, da s svojimi dejanji možnost zaupanja med nami krepimo, ne pa izpodkopavamo,« je ocenila. Pristavila je, da je kakovostno socialno partnerstvo ključno za izhod iz krize.
Na koncu je ministrica dosegla soglasje, da se v ponedeljek popoldne vendarle znova sestane krovna skupina, ki bo skušala poiskati izhod iz zagate. To, da se ne znajo dogovoriti niti o načinu dela, kako priti do socialnega sporazuma, namreč ni dobro sporočilo, je posvarila.
»Postavili so nemogoče pogoje«
Še bolj razburjeni so bili na sindikalni strani. »To, kar se je danes zgodilo, je nezaslišano. Delodajalci, ki so bili na usklajevanju krovne skupine, so svoja stališča obrnili za 180 stopinj in nas postavili pred neko dejstvo, da se oni ne gredo več tako, kot smo se dogovorili. Postavili so nemogoče pogoje,« se je odzval predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.
Predlog predstavnikov gospodarstva je po njegovih besedah »skrajno ciničen« in govori o tem, da so »že začeli igrati igro, kdo bo kriv, da socialnega sporazuma ne bo«. Štruklju se zdi to v trenutku, ko Slovenija tak dokument nujno potrebuje, nesprejemljivo. Kot je dodal, je takšno ravnanje delodajalcev destruktivno za državo in Slovenije ne more pripeljati iz krize.
Velik razkol med sindikati in delodajalci
S tem se je strinjal tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Prepričan je, da je predlog delodajalcev nerealen, saj da se socialnega sporazuma ne da sprejeti v dveh dneh. »To je ultimativno vedenje, ki kaže na izrazito podcenjevanje socialnega dialoga,« je bil kritičen. Današnje dogajanje po njegovih besedah kaže na velik razkol med sindikati in delodajalci. Upanje za dogovor je tako minimalno, je bil razočaran.
Na delodajalski strani so bili v komentarjih zadržani. »Dejstvo je, da naš predlog skrajšuje čas poti za podpis socialnega sporazuma,« je bil kratek generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.
Ni bilo želje, da bi se kaj naredilo
Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Igor Antauer, ki sicer ni član krovne skupine, pa je zanikal, da bi blokirali socialni sporazum. »Hoteli smo kratek, jedrnat dogovor z minimalnimi standardi, ki se ga bomo vsi držali in ki ga bomo lahko izmerili v relativno hitrem času. Potem se je pa na seji iskalo varianto, kako ne bi, namesto kako bi,« je pojasnil.
»Nisem prepričan, da je bila danes za tem omizjem želja, da bi se kaj naredilo,« je dejal in nakazal, da bi sindikati »imeli spremembe, če teh sprememb ne bi bilo«. Če je interes vseh strani, se vedno lahko najde rešitev, je sklenil.
