Posedi poudarja, da je v omenjenem sporazumu jasno opredeljeno, da bo vlada vse posege na področju dejavnosti v javnem sektorju - tudi kar zadeva vprašanje dostopnosti, mrež, sprememb plačnega sistema - usklajevala s sindikati. Če bo ta dogovor kršila, pa je stavka plačana. In na sindikalni strani ocenjujejo, da so pogoji za to izpolnjeni, stavka pa zakonita.
Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo nasprotno menijo, da javni uslužbenci, ki se bodo udeležili stavke, niso upravičeni do nadomestila plače. Kot pojasnjujejo, iz stavkovnih zahtev izhaja, da stavka ni napovedana zaradi neizpolnjevanja oz. kršitev določil kolektivnih pogodb, kar je osnova za nadomestilo.
Štrukelj kritičen do vlade in njenega neresnega odnosa do pogajanj
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je na današnji tiskovni konferenci predstavil razloge, zakaj so se odločili za jutrišnjo stavko in opozoril na nove pritiske ministrstva za izobraževanje, ki želi omejiti obseg stavke. Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je bil na tiskovni konferenci kritičen do vlade, predvsem do neresnega odnosa do pogajanj in sprenevedanja glede stanja v državi.
Glavni tajnik SVIZ je pojasnil, da se bo jutrišnje stavke javnega sektorja udeležilo 695 izobraževalnih zavodov. Za stavko se ni odločilo zgolj 18 izobraževalnih zavodov. Poleg Ljubljane bo stavka v simbolični obliki potekala še v 14 mestih. »Jutri se bo izobraževalni proces v Sloveniji povsem ustavil,« je obsežnost stavke ilustriral Štrukelj.
Za stavko so se odločili zaradi negotovosti, kako namerava ministrstvo za izobraževanje realizirati krčenje mase za plače, saj sumijo, da gre za poskus odpuščanja uslužbencev v izobraževanju. Prav tako opozarjajo, da ministrstvo zavaja, ko trdi, da z umikom normativov ni več razlogov za stavko. Pri SVIZ opozarjajo, da so se normativi z mize umaknili že s stavkovnim sporazumom aprila, ko se je ministrstvo odpovedalo spremembi normativov v zameno za znižanje plač, a je ministrstvo že kmalu pričelo preizkušati meje sporazuma. Štrukelj pravi, da je vlada spremembo normativ tudi sedaj zgolj »zamrznila, kot se danes rado reče«. »Verjetno zgolj do konca stavke,« dodaja.
Poskusi zavajanja in vršenja pritiskov
Pri SVIZ so prav tako izpostavili poskuse zavajanja in vršenja pritiska nad izobraževalnimi zavodi prek okrožnic, ki so jih poslali z ministrstva, v katerih navajajo nujne storitve, ki jih morajo zagotavljati posamezni zavodi tudi v času stavke. Štrukelj pravi, da so nekatera navodila namenjena predvsem krčenju obsega stavke ter enačenju izobraževanja s ključnimi storitvami, kot je zdravstvo, kjer je uslužbenci lahko stavkajo zgolj v omejeni obliki. Pravi, da to za izobraževanje ne more veljati. Kljub temu nameravajo zagotoviti varstvo otrok na centralnih enotah vrtcev in nekaterih šolah. Podrobnosti glede varstva se sicer še usklajujejo. Štrukelj trdi, da poskuša minister z omejitvijo stavke zgolj popraviti svoj ugled pred morebitnimi prihajajočimi predčasnimi volitvami.
Poleg vršenja pritiska in zavajanja je Štrukelj obsodil tudi neresnost vlade do pogajanj. Izpostavil je predvsem zadnja pogajanja z ministrom za pravosodje in javno upravo Senkom Pličaničem, kateremu se je nemudoma po prihodu na pogajanja s 30 sindikati pričelo muditi na drug sestanek, pravi Štrukelj, nato pa se je še izkazalo, da nima nobenih pooblastil za pogajanje in sprejemanje predlogov. Prav tako Štruklja moti, da se vlada spreneveda glede stanja v državi in da se na dan, ko je najavljen množičen protest uslužbencev javnega sektorja in Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI), odloči zapustiti Ljubljano zaradi obiska Notranjsko-kraške regije.
Pličanič ostaja brez mandata za pogajanje o masi za plače javnih uslužbencev
Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, ki vodi vladno pogajalsko skupino, dan pred sredino splošno stavko v javnem sektorju od vlade ni dobil mandata za pogajanje s sindikati o masi za plače v javnem sektorju. Kot je pojasnil v izjavi za medije, stališče vlade ostaja enako, pogajajo se lahko le o načinih zmanjšanja, ne pa o obsegu.
"Vlada meni, da je zmanjšanje plače v proračunih za letos in prihodnje leto relativno majhno in glede na resno situacijo, v kateri je Slovenija, bomo lahko veseli, če bo samo pri tem ostalo," je pojasnil Pličanič.
Po njegovem mnenju bodo morali tako sindikati spoznati, da je situacija takšna, kakršna je. Upa, da bodo sindikati to spoznali čim prej in se bodo z njimi lahko začeli pogajati o tistem, o čemer se lahko pogajajo - "to je o različnih načinih, kako doseči to prilagoditev". Vladi si želi, da bi bili ti načini čim bolj mehki, torej čim manj odpuščanja, pojasnjuje minister.
O pritiskih na stavkajoče ne ve nič
Pličanič je za sredo sklical sestanek vladne pogajalske skupine, da v luči današnje odločitve vlade presodi, kako ta pogajanja peljati naprej. Takoj za tem pa bodo po ministrovih besedah stopili v stik tudi s sindikati in jih pozvali na nadaljevanje pogajanj.
Glede neupravičenosti do nadomestila plače javnim uslužbencem, ki bodo v sredo stavkali, minister pojasnjuje, da se stavka plača v primeru, da je organizirana in izvedena zaradi kršitve predpisov ali kolektivnih pogodb. Stališče vlade je, da teh kršitev ni, zato stavka ne bo plačana, je odločen.
O pritiskih na javne uslužbence, do katerih naj bi po navedbah sindikalne strani prihajajo v nekaterih okoljih, minister ne ve nič.
Po mnenju PS vlada izsiljuje in izigrava socialne partnerje
Vlada skuša odgovornost za stavko prenesti na sindikate, zato je jeza v javnem sektorju razumljiva, menijo v Pozitivni Sloveniji. Sedanje vladno ravnanje, ko pristane na kompromis, čez nekaj mesecev pa skuša svoje zahteve zopet uveljaviti, ni dogovarjanje, temveč izsiljevanje in izigravanje socialnih partnerjev, so zapisali v stranki.
Ob tem v največji opozicijski stranki ugotavljajo, da se je vlada posledične ogorčenosti sindikatov lotila "najprej z ignoranco, nato pa s poskusi diskreditacije stavkovnih zahtev ter z zavajanjem javnosti o neodgovornosti in nedržavotvornosti celotnega sektorja, ki naj bi sebično vztrajal v svojih neupravičenih zahtevah, brez posluha in odgovornega odnosa do države in aktualnih gospodarskih razmer".
Vlada ignorira sindikate
Stavkovne zahteve so jasne že od decembra, vlada pa je svojo pogajalsko skupino imenovala z enomesečno zamudo, so v sporočilu za javnost zapisali v PS. Dejstvo, da skupini sploh niso podelili mandata za sklepanje dogovorov in da so vladni pogajalci že vnaprej skeptični do možnosti sklenitve dogovora, po mnenju PS zgovorno priča o zgolj navidezni pripravljenosti za pogajanja.
"Vlada je očitno prepričana, da ima javnost in parlamentarno večino na svoji strani, zato ignorira sindikate. Šli so celo korak naprej: nekateri ministri, kot je npr. minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so sindikatom celo odrekali pravico do stavke," so izpostavili v stranki.
V PS so prepričani, da sedanja zaostrovanja niso edina možna pot. Kot so zapisali, so večkrat predlagali mehkejšo obliko varčevanja, ki pa bi prinesla zadostne javnofinančne učinke in posledice. "Naš predlog dvoodstotnega 'mehkega' zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju bi v petih letih zagotovil zadostne učinke, brez družbenih pretresov, ki smo jim priča danes," so ocenili.
Zaposleni druge izbire niso imeli
Opozorili so še, da je vlada zmanjšala sredstva brez predhodnih analiz. Zato vlado sprašujejo, kakšne bodo posledice. Pri tem po besedah PS ne gre zgolj za vprašanje, ali bodo javni uslužbenci "ob plače", temveč tudi za zmanjšanje vpisnih mest v vrtcih in šolah, daljše čakalne dobe v zdravstvu, kaj to pomeni za socialne programe itn.
Stavka v javnem sektorju je bila pričakovana in napovedana, vlada pa ni storila nič, da bi jo preprečila, so prepričani v PS. Zato za zaprte šole, vrtce in druge javne ustanove ni korektno kriviti tam zaposlenih, saj druge izbire niso imeli, so še dodali.
