Odbor je soglasno sprejel šest sklepov. Med drugim je podprl prizadevanja EU in Slovenije kot njene članice za zanesljivost oskrbe in cenovno dostopnost energije, za vse možne energetske prihranke in za različne oblike rabe obnovljivih virov energije na enotnem energetskem trgu EU.
Izpostavil je, da je za Slovenijo ključnega pomena, da EU čim prej doseže integriran, dobro delujoč in učinkovit notranji energetski trg, saj bodo lahko s tem državljanom in gospodarskim subjektom zagotavljali varno in trajnostno oskrbo z energijo po konkurenčnih cenah.
Odbor je pozdravil tudi rezultate Slovenije pri uresničevanju direktive o obnovljivih virih energije, hkrati pa jo je pozval, naj nadaljuje s prizadevanji za doseganje cilja, to je 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni primarni rabi energije do leta 2020.
O energetski neodvisnosti Slovenije v tem trenutku ne moremo govoriti
Dušan Plut z ljubljanske filozofske fakultete je opozoril na strateški pomen energetike. »Gre za motor civilizacije in od tega motorja je odvisno tudi, v katero smer se bo celotno vozilo, celotna materialna dejavnost človeštva v prihodnjih desetletjih usmerila,« je dejal.
Opozoril je, da o energetski neodvisnosti Slovenije v tem trenutku ne moremo govoriti, prav tako ne o energetski neodvisnosti EU in posameznih članic.
Spomnil je, da se bo poraba energije do leta 2030 povečala za približno tretjino, pri čemer bodo prevladujočo vlogo ohranila fosilna goriva. Slovenija bo še naprej odvisna od uvoza energije, je pa Plut optimističen zaradi podatkov, ki kažejo na velik potencial obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Kot je navedel, je skupnega potenciala obnovljivih virov energije, ki jih je tehnično mogoče izkoristiti, v Sloveniji po ocenah 40- do 70-krat več od predvidene porabe primarne energije leta 2020.
»Priložnost Slovenije, da gre bolj radikalno v rabo obnovljivih virov energije, je brez dvoma podkrepljena s tem potencialom,« je dejal. Poleg hidroenergije in lesne biomase veliko priložnost za Slovenijo vidi v izkoriščanju sončne in geotermalne energije, slednje predvsem na severovzhodu države.
Ob tem je opozoril, da ni možen energetski prehod v trajnostno energetiko brez hkratnega prehoda gospodarstva v tej smeri in brez spremembe osnovnih življenjskih vzorcev, ki so po njegovem mnenju "preveč materialno usmerjeni in premalo razmišljajo o tem, kaj sedanja materialna energetska razsipnost pomeni za prihodnje generacije".
Premalo zavedamo, da je Slovenija obdana z gozdom in premalo izkoriščamo vodne vire
Poslanka SDS Janja Napast je menila, da je izkoriščanje vodne energije v Sloveniji premalo razvito, Aleksandra Osterman (PS) pa je dejala, da se morda premalo zavedamo, da je Slovenija obdana z gozdom. »Les je eden od naravnih virov, ki pa je premalo izkoriščen,« je dejala. Jožef Horvat (NSi) pa velik potencial vidi v geotermalni energiji.
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin je spomnila, da je Evropska komisija konec marca sprejela zeleno knjigo, s katero je odprla javno posvetovanje o vsebini politike EU o podnebnih spremembah in energiji za obdobje do leta 2030. Komisija namerava nov okvir te politike predložiti do konca leta.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Kumer je dejal, da Slovenija podpira prizadevanja EU v smeri čimprejšnje vzpostavitve dobro delujočega notranjega energetskega trga. Slovenija sicer res nekoliko zamuja s prenosom tretjega energetskega svežnja v nacionalno zakonodajo, kljub temu pa Kumer meni, da trg v Sloveniji dobro deluje.
Vodja Greenpeace v Sloveniji Nina Štros je dejala, da obstaja na področju čistih tehnologij v Sloveniji precej znanja in podjetij, ki lahko prodrejo na tuje trge. Tu vidi priložnosti za bolj ambiciozne cilje, tudi z vidika zagona gospodarstva.
Peter Kralj iz Zveze društev za biomaso Slovenije pa je poudaril, da je treba dati več poudarka izgradnji pametnega omrežja. Naše omrežje v stanju, kakršnem je, po njegovem mnenju ni sposobno prevzeti dovolj obnovljivih virov energije. »Prehod na obnovljive vire je mogoč, vendar manjkata strategija in volja - tako politična kot strokovna,« je dejal.
