Kot so zapisali v pismu, je bila uredba sprejeta hitro, brez ustrezne strokovne preveritve in javne razprave ter v manj kot dveh tednih tudi že prvič spremenjena.
Uredba je "pravno, prostorsko in splošno družbeno gledano slab in za državo Slovenijo škodljiv dokument", pravijo v skupini in dodajajo, da je po njihovem vedenju na to, da je uredba nesistemska, nezakonita in neustavna, opozorila tudi služba vlade za zakonodajo.
Bratuškovi zato predlagajo, da vlada prekliče veljavnost uredbe in prepreči "škodljivo legalizacijo črnih gradenj in pretirano svobodo neevidentirane gradnje, ki jo uveljavlja uredba", ter se zaveže, da bo posegala v sistem urejanja prostora strokovno utemeljeno, pregledno in demokratično.
Vladi ponujajo vso potrebno strokovno podporo
Kot pravijo, je namreč glede na izkušnje samo tako možno priti do učinkovitih sprememb v urejanju prostora, vladi pa pri tem ponujajo vso potrebno strokovno podporo.
"Konkretno uredbo v praksi razumemo kot simptom pretiranega zanašanja slovenske politike na to, da je probleme v urejanju prostora mogoče rešiti formalno, s spremembami aktov, ukinitvijo določenih pravil ter izločanjem stroke in javnosti iz procesov sprejemanja odločitev," so zapisali in dodali, da takšen način dela vodi samo še v bolj neodziven sistem in v več malverzacij s prostorom in razvrednotenje slovenskega prostora, ki predstavlja zmanjševanje razvojnega potenciala in ugleda Slovenije.
V skupini Odgovorno do prostora so med drugimi predstavniki zbornice za arhitekturo in prostor, inženirske zbornice, inštituta za politike prostora, fakultet za arhitekturo in za gradbeništvo, oddelkov za krajinsko arhitekturo na Biotehniški in za geografijo na Filozofski fakulteti, društev krajinskih arhitektov ter urbanistov in prostorskih planerjev ter zveze geodetov.
Uredbo je sprejela in dopolnila Janševa vlada
Uredbo je 28. februarja sprejela, nato pa 19. marca dopolnila prejšnja vlada med opravljanjem tekočih poslov. Uredba določa širši nabor enostavnih objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, in širši nabor nezahtevnih objektov, za katere investitor pridobi gradbeno dovoljenje po enostavnejšem postopku.
K zadržanju izvajanja uredbe so pozvali v Skupnosti občin Slovenije, zahtevi pa se je pridružila tudi občina Piran. Piranski občinski svet bo sicer v torek na izredni seji razpravljal o predlogu odloka o določitvi dovoljenih posegov na kmetijska in gozdna zemljišča v občini, ker v času od začetka veljave uredbe beležijo izjemno povečanje števila vlog za pridobitev lokacijske informacije, vlog za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte ter vlog za posege na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v kulturni krajini.
