Christian Wenaweser, veleposlanik Lichensteina pri OZN:
Pot, da se ne pride do odločitve glede posredovanja proti Siriji z odobritvijo varnostnega sveta, češ da to ni dobra ideja, ker tam ni soglasja in ker se želimo znebiti Asada, je popolnoma napačna. Tu imamo voditelja, ki je pripravljen uporabiti vsa sredstva, da ostane na oblasti. Napadi ne bodo prinesli ničesar dobrega ljudem v Siriji. Zločine pa so zagrešili tako predstavniki režima kot upornikov in imamo o tem ogromno dokazov. Zdaj je torej čas, da dorečemo, ali bomo to reševali preko Mednarodnega kazenskega sodišča, kar bi bil izredno močan signal.
Murat Bilhan, direktor platforme za mednarodne odnose na Univerzi za kulturo v Carigradu
Vojaška akcija ZDA se zdi mogoča, ker je uporaba kemičnega orožja zločin proti človeštvu. Dokazano je bilo, da so ga v Siriji uporabili. A so ZDA zadržane, ker ne bodo poslali pehote, lahko le bombardirajo in bo še več trpljenja civilistov. Skoraj nemogoče je reči, ali bo vojaška akcija kaj rešila. Opozicija v Siriji ni monolitna, idej različnih skupin ni mogoče združiti, zato ji mednarodna skupnost noče pomagati ne v denarju ne v orožju. Bi pa bil takšen napad legitimen. So konvencije, kot tista o prepovedi kemičnega orožja iz leta 1925. Ko dokažeš uporabo, lahko tudi ena sama država legitimno udari.
Ernest Petrič, predsednik ustavnega sodišča in član Komisije za mednarodno pravo
Dogodki v Siriji so ponovitev scenarija iz Bosne. Tedaj se je sprejel embargo na prodajo orožja vsem stranem, pri čemer pa sta si nasproti stali ena dobro oborožena stran in druga, Bošnjaki in Hrvati, ki orožja skoraj niso imeli. Iz tega bi se morali kaj naučiti. Ne moremo biti mirni, ko v Siriji umira sto tisoč ljudi. Kaj pa mi počnemo? Gledamo. Kofi Anan je v Srebrenici rekel: nikoli več! Pa mednarodna skupnost v Siriji spet ne uspe ukrepati. Spet o tem le govorimo. In države, ki v varnostnemu svetu blokirajo odločitve, imajo imena, morali bi jih imenovati, javno, v medijih. V Siriji umira tako veliko ljudi, varnostni svet pa ne ukrepa. Če bi že na začetku sprejeli sankcije proti Siriji, bi bilo morda drugače.
Fatou Bensouda, glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča
Zločini proti človečnosti, morda tudi genocid, so se v Siriji nedvomno zgodili. Konflikt traja dve in pol leti, zdaj je tu še uporaba kemičnega orožja. Ne glede na to, kdo ga je uporabil, bi morali preprečiti te zločine. Medtem ljudje umirajo. To je nesprejemljivo. Mednarodna skupnost mora odgovoriti odločno, čeprav odločitev ni lahka.
Stephen J. Rapp, veleposlanik, odgovoren za vprašanja vojnih zločinov v Uradu za mednarodno kazensko pravo ameriškega zunanjega ministrstva
V preteklosti se je že dogajalo, denimo v Bosni in Hercegovini, da se je sila uporabila proti enotam potem, ko so tri, štiri leta pobijale civiliste. Zdaj se do neke mere dogaja enako. Če Mednarodno kazensko sodišče začne postopke v Siriji, bo storil, kar sodišča v takšnih primerih počno: preganjal bo tiste pri vrhu. A tudi mnogi posamezniki so odgovorni za stotine mrtvih. Zato pa smo spodbudili nastanek Centra za dokumentacijo kršitev v Siriji, da dokumentira vsako kršitev, kar bo MKZ lahko uporabil.
Richard Dicker, direktor mednarodnega pravosodnega programa pri Human Rights Watch
Priča smo dvema letoma nenehnih napadov brez ločevanja med civilisti in vojaki. Po našem je potrebna preiskava in imamo temelje za obtožnice. Resnost in obseg zločinov, ki sta jih zagrešili obe strani, za nas poudarjata pomembnost, da se aktivira MKZ, kar skušamo doseči že eno leto. Lahko se ustanovi tudi posebno sodišče v regiji, le da bi bil v tem primeru zaskrbljen glede neodvisnosti in bi bil potreben strog nadzor. Nevarno pa je čakati, da najprej nastopi mir.
