»Kaj lahko dobim na študentski bon?« je spraševala študentka in že pripravljala mobilni telefon, da bo izkoristila subvencijo. Ker jo je natakarica izza pulta razočarala z novico, da ne ponujajo več subvencioniranih obrokov, se je hitro obrnila ter odkorakala do drugega lokala, kjer bo k njenemu obroku 2,63 evra primaknila država.
Takšni prizori so za nekdanje ponudnike študentskih obrokov že povsem vsakdanji, odkar niso uspeli na razpisu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za leto 2013 in 2014. Zavrnitev je bilo na tem razpisu veliko, saj so morali gostinci prvič ob oddaji vloge izpolnjevati tudi osnovni pogoj, da je znotraj lokala najmanj 20 kvadratnih metrov velika jedilnica z vsaj tremi mizami in dvanajstimi sedišči. »V zadnjih letih smo ugotovili, da je v sistemu subvencionirane študentske prehrane vedno več ponudbe, ki ne predstavlja zdravega prehranjevanja, tudi z vidika zaužitja hrane,« odgovarjajo s pristojnega ministrstva.
Dogovor s sosedi ne velja
Število ponudnikov se je s 750 v lanskem letu zaradi novih pravil letos zmanjšalo na okoli 600. Med njimi denimo ni več Frksa, prodajalne toplih in hladnih zavitkov na Kongresnem trgu v Ljubljani. »Ministrstvo se sploh ne ukvarja toliko z vsebino obroka, ki ga študent zaužije, ampak z nekimi tehničnimi parametri, ki ne bi smeli biti pomembnejši od kakovosti hrane,« je dejal lastnik Frksa Klemen Žibert, ki se je dogovoril s sosednjim lokalom, da lahko študenti med jedjo posedijo pri njih, a tega razpis ne dopušča – prostor mora biti v lasti ponudnika ali v najemu.
Kot razkriva aktualni seznam ponudnikov, pa so se na njem obdržali mnogi drugi ponudniki hitre prehrane, ki pač imajo zadosten prostor, a manj zdrave izdelke. Doseči vsaj 38 od možnih 95 točk po obstoječih merilih razpisa namreč ni težko, saj že s tem, ko ponudnik postavi ceno nižje od treh evrov, dobi 40 točk, za vsakih deset centov nad tremi evri pa mu odbijejo eno točko. Največ lahko študent doplača 4,37 evra.
»Sedenje je na zadnjem mestu, prej je zdrava prehrana, ne obrnjeno!« je do novih pogojev kritična študentka medicine Alja Gričar, ki je že poleti sprožila elektronsko peticijo, ko se zaradi novih pogojev na razpis ni mogel prijaviti Loving hut, edini ponudnik veganske prehrane za študente v Mariboru. Doslej jo je podpisalo že 277 študentov, z ministrstva pa so ji odgovorili, da razpis temu ponudniku ne prepoveduje prijave zaradi hrane, temveč zaradi po njihovem mnenju neustreznih prostorov. »Od marca do novembra imamo nekaj miz pred kioskom, sicer pa imamo tudi dogovor s sosednjim lokalom, da lahko posedijo pri njih, mnogi si hrano vzamejo domov, tako da jo zaužijejo na primeren način,« odgovarja Bojana Marguč iz mariborskega Loving Huta, kjer so vseeno šli študentom naproti ter priljubljenim jedem letos znižali ceno za 30 odstotkov.
Prednost ceni in pestrosti
Se je tako zaradi novih vstopnih pogojev letos ponudba prehrane na študentske bone premaknila v smeri bolj zdrave prehrane? Energijsko bogate, a hranilno revnejše jedi, kot so hamburgerji in kebabi, ostajajo na mnogih menijih, saj smernice zdravega prehranjevanja ministrstva za zdravje iz leta 2008 ne opredeljujejo konkretnih jedi kot primernih ali neprimernih, temveč zgolj podajajo priporočila o izboru živil, sestave, količine in načinu priprave. »Razpis daje največjo težo ceni in pestrosti ponudbe,« pravijo v Študentski organizaciji Slovenije, ki je z ministrstvom poenotila stališče, da je pomemben način zaužitja hrane.
»Po trenutno veljavnih merilih lahko ponudnik, ki ponuja kakovostno slabšo in cenovno dostopnejšo hrano, zbere v skupnem seštevku več točk kot ponudnik, ki se trudi s kakovostno ponudbo in ima nekoliko višje postavljeno ceno,« opozarja tudi mag. Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja, kjer sicer ne opravljajo nadzora, ampak zgolj spremljajo stanje na osnovi izpolnjenih vprašalnikov, ki jim jih morajo ponudniki poslati enkrat na leto.
Na anomalijo v sistemu, tako pravi Gregorič, kaže tudi to, da so ponudniki, ki na jedilnike vključijo pice, hitre prigrizke in sendviče, nagrajeni z dodatnimi točkami, saj naj bi s tem poskrbeli za bolj pestro ponudbo. Uresničevanje smernic zdravega prehranjevanja morajo sicer ponudniki preveriti z vprašalnikom dvakrat na leto in na tej podlagi prilagoditi ponudbo, vendar Gregorič opozarja, da je tak samonadzorni sistem koristen, v praksi pa pogosto manj učinkovit. Delo in ponudbo nato nadzorujejo študentje inšpektorji, vsak lokal naj bi bil pregledan vsaj enkrat na tri mesece.
Raje kar brez subvencij
Za gostince, ki zadostujejo prostorskim omejitvam ali pa ponujajo dostavo hrane, pa še ni vse izgubljeno – do konca avgusta se še lahko prijavijo na razpis, saj drugo odpiranje vlog sledi četrtega septembra. Če na razpisu uspejo, bodo lahko ponujali subvencionirano študentsko prehrano v letu 2014.
A čeprav bi zadostili tudi novim pogojem, ne želijo biti več med njimi v vegetarijanski restavraciji Ajdovo zrno, kjer so študentje jedli na bone od leta 2009 do letos. Na zadnji razpis se niso prijavili. »Vedno smo dobivali relativno visoke ocene, nato pa v začetku leta 2012 ni bilo več ustrezno, da smo imeli solatni krožnik kot glavno jed. Potem smo nenadoma izgubili bone, ker nismo oglaševali menija na spletni strani, in tretji udarec je bil poleti, ko smo vsi ostali brez bonov,« pripoveduje lastnica Andreja Solina, kako te nenadne spremembe povzročijo učinek domin, ko naenkrat prejšnje kvote študentov ni več, ostanejo pa redno zaposleni, ki jim je treba plačevati prispevke, in zaradi določil razpisa dve leti kljub rasti cen živil na trgu ne smeš zvišati cene obrokov. Sedaj se bo raje prilagodila z bonom cenovno primerljivimi zdravimi obroki in veselimi uricami za študente med 14. in 17. uro.
Izguba bonov je tako lahko za gostince hud udarec, če nanjo niso pripravljeni, vendar na podlagi besedila aktualnega razpisa, da v letu 2014 za subvencije študentske prehrane ministrstvo okvirno predvideva skoraj 3,5 milijona evrov manj kot letos, lahko tako gostinci kot študenti pričakujejo še kakšno presenečenje.
