Štiri občine so v štiri leta stari odškodninski tožbi proti Republiki Sloveniji zahtevale vračilo skupno 58,4 milijona evrov, za kolikor naj bi bili njihovi proračuni prikrajšani zaradi sprememb zakona o financiranju občin že med prvim mandatom vlade Janeza Janše. »Ker tožečim strankam ni uspelo dokazati elementa protipravnosti, je sodišče njihov zahtevek zavrnilo kot neutemeljen,« so včeraj na državnem pravobranilstvu komentirali sodbo okrožnega sodišča, ki še ni pravnomočna.
Tožeče stranke, Mestna občina Ljubljana ter občine Šempeter - Vrtojba, Trzin in Log - Dragomer so v sodnem postopku poskušale dokazati, da so z ravnanjem Državnega zbora Republike Slovenije, ki je zakonodajni organ in nosilec oblasti, utrpele materialno škodo na račun nižjih prihodkov iz naslova dohodnine, saj bi po starem načinu financiranja prejele skupno dobrih 58 milijonov evrov več.
Na državnem pravobranilstvu pojasnjujejo tudi, da so tožniki zahtevali, naj ustavno sodišče ugotovi, da je ureditev financiranja po novem zakonu o financiranju občin v neskladju z ustavo. A je ustavno sodišče poudarilo načelo socialne države in načelo enakosti, v skladu s katerima je treba vsem prebivalcem, ne glede na to, v kateri občini prebivajo, zagotoviti dobrine, ki pomenijo njihove ustavne in zakonske pravice. Zaradi tega zakonsko prerazporejanje lastnih sredstev med posameznimi občinami ni protiustavni poseg v finančno avtonomijo občin. Zato tudi okrožno sodišče v ravnanju tožene stranke ni ugotovilo protipravnosti, poudarjajo na pravobranilstvu.
Tožnice sodbo še preučujejo. Smo pa že pridobili mnenja županov občin Šempeter - Vrtojba in Trzin. Župan Milan Turk ocenjuje, da bi imeli ob morebitni pritožbi zelo malo upanja na uspeh, saj občine »res ne morejo pričakovati, da se zakonodaja ne bo nikoli spreminjala«. Kljub temu se bo o odločitvi glede pritožbe še posvetoval z odvetnikom in preostalimi tremi župani. Bolj naklonjen pritožbi je v prvih odmevih župan občine Trzin Tone Peršak, ki meni, da je »milo rečeno vsaj nenavadno, da je sodišče odločilo brez resne obravnave, brez zaslišanj prič in soočenj, saj so bili na sodišče vabljeni le pravni zastopniki. Župani na sodišče sploh nismo bili povabljeni in nismo imeli priložnosti pojasniti svojih stališč,« pravi Peršak. Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, kjer sodbe še niso prejeli, pa so dejali, »da jih veseli, da je prvostopenjsko sodišče pritrdilo stališču, ki ga je zastopala vlada«.
